Območje evra želi vsaj 700 milijard evrov za spopad s krizo

Voditelji območja evra so danes podprli cilj, da začne stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) delovati že julija 2012 in ne sredi 2013. Do sredine 2013 bo deloval še tudi začasni sklad za zaščito evra (EFSF).

BRUSELJ> Njuna skupna posojilna sposobnost za zdaj ostaja pri 500 milijardah evrov, območje evra pa želi prek IMF angažirati še vsaj 200 milijard.

Pogodba o ESM bo začela veljati takoj, ko jo bodo ratificirale države, ki predstavljajo 90 odstotkov kapitala. EFSF bo medtem še naprej deloval do sredine 2013, ko gre za izvajanje programov finančne pomoči, ki so že v teku. Gre za pomoč Irski, Portugalski in drugi paket pomoči Grčiji.

Voditelji so pozvali tudi k hitremu udejanjenju oktobrskega sklepa voditeljev območja evra o krepitvi finančne moči EFSF skozi zavarovanja tveganj s strani EFSF za nove vlagatelje v državne obveznice območja evra in posebne sklade za financiranje EFSF, v katere naj bi se stekal tudi denar hitro rastočih držav. Napredka pri tem finančnem vzvodu za EFSF za zdaj v luči poglabljanja krize v evrskem območju ni bilo.

500 milijard evrov bo dovolj za naslednje leto

Območje evra bo marca prihodnje leto proučilo ustreznost skupne posojilne sposobnosti ESM in EFSF, ki je ocenjena na 500 milijard evrov. Po oceni strokovnjakov je tega denarja za to, kar je pred območjem evra v naslednjem letu, v bistvu dovolj.

Slovenija bo morala plačati 342 milijonov evrov

Finančne obveznosti Slovenije in drugih članic se ne spreminjajo. Obseg poroštev za EFSF ostaja pri 2,664 milijarde evrov, slovenska udeležba pri vplačanem kapitalu ESM pa je 342 milijonov evrov, medtem ko je delež Slovenije v skupnem kapitalu mehanizma, ki je pri 700 milijardah evrov, 0,428-odstoten.

Ker bodo države leto dni prej začele vplačevati pet letnih obrokov po 16 milijard evrov oziroma dobrih 68 milijonov evrov v slovenskem primeru, bodo javnofinančni učinki nekoliko prej.

Da bi okrepili zmožnost območja evra za spopad s krizo, bodo članice območja evra in nekatere druge države pretehtale možnost krepitve Mednarodnega denarnega sklada (IMF) skozi bilateralna posojila v višini do 200 milijard evrov. Svojo odločitev naj bi potrdile v desetih dneh. Zunaj območja evra sta pripravljenost že izrazili Švedska in Danska, o slovenskem prispevku bo odločala Banka Slovenije.

Območje evra pričakuje še vzporeden prispevek s strani drugih velikih svetovnih gospodarstev.

ESM ni dobila statusa kreditne institucije

Pod pritiskom Nemčije pa se voditelji niso odločili ESM podeliti statusa kreditne institucije, kar bi mu omogočilo dostop do likvidnosti pri Evropski centralni banki (ECB). Ta je medtem omenjena le v vlogi posrednika za EFSF pri nastopanju na trgu, v sklepih pa ni nobene omembe njene večje vloge pri reševanju krize. Analitiki pričakujejo, da bo zaenkrat zgolj nadaljevala z obstoječim programom odkupovanja obveznic. ESM ob tem ne bo mogel neposredno dokapitalizirati bank, temveč le posredno preko posojil državam.

Odločitve bodo lahko sprejeli s 85-odstotno večino

Voditelji so potrdili še dve pomembni spremembi pri upravljanju z ESM. Odločitve glede sprožitve mehanizma bodo po novem v izjemnih primerih sprejete s 85-odstotno večino in ne več s soglasjem, vendar pa mora o tem glasovati še finski parlament. Finska je bila do te spremembe najbolj zadržana.

Sodelovanje zasebnega sektorja pri reševanju držav v dolžniških težavah pa bo po novem urejeno v skladu s pravili IMF, kar daje vlagateljem pravno gotovost. Scenarij 50-odstotnega odpisa nominalne vrednosti dolgov, na katerega so morale banke pristati v primeru Grčije, je bil enkraten in izreden, so ob tem še enkrat poudarili voditelji.

STA

---