Občine po gostilniško

“V kateri od manjših občin ima največ znanja na področju financ gostilničar,” je razmere v slovenskih občinah razgalil prvi revizor Igor Šoltes. Računsko sodišče je preverjalo tudi prodajo zemljišč v treh slovenskih mestnih občinah, med katerimi je tudi Nova Gorica.

Igor Šoltes: “Razpolaganje z nepremičninami je dinamičen posel, pri čemer pa dinamika ne sme preseči zakonitosti.”  Foto: STA
Igor Šoltes: “Razpolaganje z nepremičninami je dinamičen posel, pri čemer pa dinamika ne sme preseči zakonitosti.”  Foto: STA

LJUBLJANA> Konec leta 2010 smo imeli v Sloveniji celo občino, ki ni imela nobenega zaposlenega. To je bila občina Jezersko. Več kot polovica vseh občin ne izpolnjuje pogoja za ustanovitev občine, ki zahteva 5000 prebivalcev. V najmanjši občini, Hodoš, je konec leta 2010 živelo le 316 duš.

Tri četrtine zadolženih

Pomanjkanje kadrov in razdrobljenost sta razloga za mnoge nesmotrnosti v občinah, zato je računsko sodišče ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter ministrstvu za finance priporočilo, naj pripravita strategijo razvoja občin in spremljata njihovo poslovanje.

Finančno samostojnih je bilo le 48 od 210 občin, kolikor jih je bilo leta 2010 (lani se je število občin povečalo še za dve, Ankaran in Mirno). Kar 162 občin torej prejema solidarnostno izravnavo, da sploh lahko financirajo svoje obvezne naloge.

Podatki o zadolženosti pa kažejo, da je bilo konec leta 2010 zadolženih kar 184 občin. Skupni dolg je znašal 733,5 milijona evrov. V desetih letih se je skupna zadolženost občin na prebivalca povečala s 47,3 evra na 357,9 evra. V povezavi z iskanjem novih virov za preživetje občin so lahko na udaru tudi zemljišča v občinski lasti. Računsko sodišče je tokrat preverjalo, kako so svoje nepremičnine prodajale mestne občine Ljubljana, Murska Sobota in Nova Gorica.

Napake v Novi Gorici: ni sprejela posamičnih programov ravnanja s stvarnim premoženjem, ni objavila namer za sklenitev neposredne pogodbe, uporabila je cenitve, starejše od šest mesecev, določila je predolg rok za plačilo kupnine, ni zaračunala zamudnih obresti za prepozno plačilo kupnine, ni vzpostavila popolne evidence o zemljiščih v lasti občine. Z novogoriške občine medtem sporočajo, da so že sprejeli ukrepe za odpravo nekaterih nepravilnosti in začeli z urejanjem evidence zemljišč v lasti občine. Posameznih primerov pa ne komentirajo.

“Ne govorimo o spremembi prostorskih dokumentov, ampak o zemljiščih, ki so last občin,” je predmet revizije dodatno osvetlil Šoltes. Občini Ljubljana in Murska Sobota sta dobili negativno mnenje, Nova Gorica pa mnenje s pridržkom. Odzivnega poročila od občin niso zahtevali, saj so te napake popravljale že postopku revizije.

Ugotovljene nepravilnosti so bile podobne tistim, ki jih tudi sicer pogosto opažajo pri revizijah občin. Zapleta se zlasti pri načrtih prodaje, pri cenitvah in pri sklepanju neposrednih pogodb, čeprav za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

Zakon s sankcijami

Če bi v postopku revizije ugotovili, da obstaja sum kaznivega dejanja, bi to sporočili pristojnim organom, vendar pri reviziji navedenih občin niso naleteli na nič takega, je pojasnil Šoltes.

Možnosti za ukrepanje v primeru kršitev so sicer zelo omejene, saj zakon ne predpisuje kazni. Računsko sodišče zato zakonodajalcu predlaga, naj predpiše ničnost pogodb oziroma sankcioniranje, ko so pogodbe sklenjene v nasprotju s predpisi. Po Šoltesovem mnenju bi bil smiseln tudi razmislek o uvedbi upravnega nadzora za postopke razpolaganja z nepremičninami nad določenimi zneski. Razpolaganje z nepremičninami namreč predstavlja visoko tveganje za korupcijo, brez kazenskih določb v zakonu pa je strah pred kaznijo zaradi nezakonitega ravnanja manjši.

JANA KREBELJ


Najbolj brano