Obama obletnico smrti bin Ladna obeležil z obiskom Afganistana

Ameriški predsednik Barack Obama je v torek nenapovedano obiskal Afganistan, kjer je s predsednikom Hamidom Karzajem podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju in se srečal z ameriškimi vojaki v bazi Bagram.

NEW YORK>Barack Obama je na obisk prišel natanko leto dni potem, ko so ameriški specialci na njegov ukaz ubili vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo Bin Ladna.

Obama je ob obisku izrazil upanje, da bodo novi sporazum o varnostnem sodelovanju med ZDA in Afganistanom podprli tudi voditelji držav članic zveze Nato na vrhunskem zasedanju konec meseca v Chicagu.

Iz Afganistana se ne bodo umaknili vsi ameriški vojaki

O sporazumu so se ZDA in Afganistan pogajali dve leti, med drugim pa predvideva, da po letu 2014, ko je predviden umik bojnih enot iz Afganistana, tam ostane še za zdaj nedoločeno število ameriških vojakov. V skladu s sporazumom Američani brez dovoljenja Afganistancev ne bodo več smeli izvajati nočnih napadov, pristojnosti za ujetnike pa bodo v rokah Afganistancev.

Hamid Karzaj upa, da bo sporazum pomagal pri vzpostavljanju stabilnosti, blaginje in razvoja regije. Zatrdil je še, da ne ogroža sosednjih držav.

Talibani pa so sporazum danes zavrnili kot nezakonitega, saj da Karzaj, “nemočna lutka”, ni pooblaščen za podpisovanje tovrstnih dokumentov. Poleg tega so napovedali, da bodo v četrtek začeli spomladansko ofenzivo.

Obama je talibane pozval, naj izberejo “pot miru”. Po njegovih besedah se jim ta odpira, če bodo prelomili vezi z Al Kaido.

Obama je zatrdil, da je cilj vojne - uničenje Al Kaide - na dosegu roke. “O tem priča uspešen napad na bin Ladna,” je dejal Obama, ki je zasluge za to pripisal pripadnikom oboroženih sil ameriške vojske.

“Čas vojne se je začel v Afganistanu in tu se bo tudi končal,” je dejal Obama. Ob tem je še zagotovil, da bo vojna končana do konca leta 2014, vendar pa ne prehitro, da se Al Kaida ne bi spet postavila na noge.

Obama v Afganistan tajno

Tudi tokrat je moral ameriški predsednik v Afganistan pripotovati v tajnosti, kar veliko pove o položaju v državi. Pentagon je v torek izdal poročilo o tem, ki pravi, da obstajajo dolgoročni in hudi izzivi.

Med temi je na vrhu delovanje teroristov iz zavetišč v Pakistanu in omejene zmogljivosti afganistanske vlade. Število terorističnih in drugih napadov je sicer lani upadlo za devet odstotkov v primerjavi z letom 2010, kar je prvi padec v petih letih. Vendar pa so afganistanske varnostne sile še vedno prežete s korupcijo, vojaki pa so večinoma nezanesljivi.

Vojna v Afganistanu se je začela 7. oktobra 2001, doslej pa je v njej umrlo 2985 zavezniških vojakov, od tega 1957 Američanov. 15.000 Američanov je bilo ranjenih. Po podatkih ZN je bilo zgolj v letih 2007 do 2011 ubitih skoraj 12.000 civilistov.

V Afganistanu je trenutno 90.000 ameriških vojakov in 40.000 iz zavezniških držav. Do konca poletja se bo iz Afganistana umaknilo 23.000 Američanov. Vojna je doslej ameriške davkoplačevalce stala več kot 440 milijard dolarjev.

Politiziranje obletnice?

Republikanci Obamo kritizirajo, da izkorišča usmrtitev nekdanjega ameriškega sovražnika številka ena bin Ladna v politične namene. Obama je pred obiskom sicer zagotavljal, da obletnice smrti bin Ladna ne bo posebej proslavljal.

Na politiziranje obletnice je posebej občutljiv Obamov najverjetnejši nasprotnik na letošnjih predsedniških volitvah Mitt Romney, ki je leta 2007 izjavil, da se lov na bin Ladna ne izplača. Obamova kampanja mu teh besed ne dovoli pozabiti. Podpredsednik Joseph Biden je celo izrazil dvom, da bi si Romney upal izdati ukaz na bin Ladnovo posestvo v Abotabadu.

STA

---