OMV z Gazpromom dosegel dogovor o Južnem toku
Slovenija
30. 04. 2014, 11.59
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 06.25
Prva moža energetskih velikanov Gazprom in OMV, Aleksej Miller in Gerhard Roiss, sta v torek v Moskvi podpisala memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok. Zmogljivost tega dela plinovoda bo do 32 milijard kubičnih metrov na leto, njegova končna točka pa v Baumgartnu.
MOSKVA
> Kot so danes sporočili iz OMV, bo do 32 milijard kubičnih metrov ruskega plina na leto dostavljenih v avstrijsko plinsko vozlišče Baumgarten. Prve količine plina pričakovane v letu 2017, medtem ko je poln zagon avstrijskega dela plinovoda predviden do januarja leta 2018.
Plinovod bo v Avstrijo prišel iz smeri bolgarske obale Črnega morja preko Srbije in Madžarske. Vsa dovoljenja za gradnjo, naj bi dobili do konca leta 2015.
“Potreba po gradnji Južnega toka ter koristi tega projekta so za Evropo očitne. Projekt Južni tok je namenjen krepitvi energetske varnosti evropskih porabnikov, ki je bila vedno obravnavana kot prednostna naloga družbe Gazprom,” je opozoril Aleksej Miller.
“To je pomemben korak k znatnemu povečanju zanesljivosti oskrbe Avstrije s plinom in bo še dodatno okrepil vlogo plinskega vozlišča Baumgarten kot ključnega v srednji in vzhodni Evropi,” pa je dodal Gerhard Roiss.
Roiss je Millerju izročil tudi pismo avstrijskega gospodarskega ministra Reinholda Mitterlehnerja, v katerem je ta izrazil podporo prizadevanjem podpisnic pri izvajanju projekta Južni tok na avstrijskem ozemlju.
Memorandum obravnava tudi sodelovanje družbe Gazprom pri Srednjeevropskem plinskem vozlišču in zagotovitev skladiščnih zmogljivosti družbe OMV za Gazprom v Avstriji.
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov. Projekt je po oceni, ki je stara več kot tri leta, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.
Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi lahko v Evropo dobavljali 63 milijard kubičnih metrov plina letno.
STA