Nussdorferjeva: popravljanje krivic je dražje od njihovega spoštovanja

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes ob predstavitvi letnega poročila za leto 2012 izpostavila, da je spoštovanje človekovih pravic za državo, kadar je v težkih časih, drago, vendar je še dražje vračanje pravic.

S stavkajočima pred DZ sta se danes sestala Borut Pahor in Vlasta Nussdorfer Foto: STA
S stavkajočima pred DZ sta se danes sestala Borut Pahor in Vlasta Nussdorfer Foto: STA

LJUBLJANA > Kriza zagotovo ne sme biti izgovor za kršenje človekovih pravic, je poudarilab Vlasta Nussdorfer.

Varuhovo poročilo za leto 2012 obsega sicer zelo veliko področij, od ustavnih pravic do diskriminacije, omejitev osebne svobode, pravosodja, policijskih postopkov, pravnih zadev, zdravja ljudi, socialnih zadev, brezposelnosti, otrokovih pravic ter izvrševanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma.

Varuhinja se je dotaknila predvsem krize in izpostavila, da je kriza lahko tudi priložnost, da delaš še veliko boljše in odgovorno, predvsem pa, da paziš tudi, da si enakopraven, ne pa da zahtevaš zase večje pravice, drugim jih pa jemlješ. Ob tem je dodala, da se mnogi izgovarjajo na krizo in s tem v imenu krize kršijo človekove pravice.

Popravljanje krivic dražje od njihovega spoštovanja

Varuhinja ugotavlja, da je popravljanje teh krivic lahko zelo drago, celo dražje od spoštovanja pravic. Zato so tudi v letnem poročilu varuha številna priporočila, kako ravnati ne glede na krizo, da ne bi prizadeli najšibkejših.

Varuh se po njenih besedah dotika številnih ranljivih skupin, tudi diskriminacije Romov. Tudi v lanskem letu so v uradu varuha po njenih besedah zaznali številne probleme slabih bivanjskih razmer Romov v jugovzhodni Sloveniji, o čemer so sicer DZ poročali s posebnim poročilom.

Ranljive skupine, zlasti ljudje, ki živijo na obrobju družbe in otroci s posebnimi potrebami, so v varuhovem poročilu po navedbah Nussdorferjeve deležni posebne pozornosti. A pri vsakem področju se vedno in znova sprašujemo, ali ravnamo kot pravna država in ali smo še socialna država, se je vprašala.

Tisoč klicev na mesec

Pravne poti so lahko dolge, kar že leta ugotavlja varuh v poročilu, je dejala in izrazila upanje v skrajšanje nerazumno dolgih rokov sojenja.

Diskriminacija in sovražni govor sta še vedno izjemno prisotna, je poudarila Nussdorferjeva in dodala, da vsak mesec prejmejo približno tisoč telefonskih klicev ljudi, ki iščejo pomoč. Do junija letos so na uradu prejeli sicer že 1904 pobud, lani v celem letu 3167.

Namestnik varuha Ivan Šelih pa je predstavil poročilo državnega preventivnega mehanizma proti mučenju za leto 2012 in kot še vedno aktualno problematiko izpostavil razmere v zaporih.

Varuhinja je letno poročilo za leto 2012 danes predala tudi predsednikoma republike in državnega zbora, Borutu Pahorju in Janku Vebru. Slednji je v izjavi za medije dejal, da bo poročilo varuha obravnavano v jesenskem delu rednega zasedanja DZ.

Stavka pred DZ

Med drugim je Veber pozdravil tudi informacijo varuhinje, da bo primer dveh stavkajočih pred poslopjem DZ rešen. Gre za zaposlena pri postojnskem tiskarskem podjetju Čukgraf, ki sta uradno na bolniški, vendar že od decembra 2011 nista prejela nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni. Družba ima blokirane račune in dejansko sploh ne posluje. Varuhinja se je v juniju zato sestala z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samom Fakinom in preverila možnosti za neposredno izplačilo nadomestila plače od zavoda.

In oba stavkajoča bosta po njenih zagotovilih v petek dobila izplačan neto znesek oziroma izplačilo boleznin. Stavkajoča sta pred DZ sicer že 59. dan, ob čemer varuhinja upa, da bo 60. dan tudi zadnji.

Stavkajoča je danes z varuhinjo obiskal tudi predsednik Pahor. Ob prihodu pred poslopje DZ je sicer opozoril, da bi veliko ljudi zdaj utegnilo sklepati, da bodo njihove težave rešene, če pridejo pred DZ in protestirajo. “To se ne sme dogajati, pravna država mora funkcionirati, ne da bi vi prišli sem in protestirali,” je dejal.

Vztrajala bosta

Ob tem je eden od stavkajočih opozoril, da bo po njihovih izračunih znesek prenizek, saj da morajo biti izplačani tudi regresi. Poudaril je, da se ne bosta umaknila, dokler ne bodo izpolnjene vse zahteve, se bosta pa še v petek posvetovala z odvetniki, ko bo jasno, kolikšen znesek sta dobila.

Varuhinja je poudarila, da je večina zahtev izpolnjena in da denar bo, višina pa je lahko predmet nadaljnjih pogajanj ali morebitnih tožb. Pahor pa je dejal, da imata stavkajoča sicer pravico, da se odločita po svoji vesti, a je prosil za prijaznost do varuhinje in ostalih, ki so se zavzeli za rešitev problema, da razmislita o umiku izpred poslopja DZ in zaključku s stavko.

Pahor je še opozoril, da morajo državne institucije spoštovati in upoštevati pobude, mnenja in stališča varuhinje človekovih pravic.

STA


Najbolj brano