Nussdorferjeva: V ospredju še vedno socialne stiske ljudi

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer po prvem letu delovanja ugotavlja, da v ospredju dela varuha ostajajo socialne stiske ljudi. Med aktualnimi problematikami Nussdorferjeva, ki je kot varuhinja nastopila točno pred letom dni, omenja varstvo socialno-ekonomskih pravic, kršitve pravic delavcev in brezposelnost.

Novinarska konferenca varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer (tretja z leve) ob prvi obletnici svojega delovanja na tej funkciji. Ob njej so namestniki varuhinje (z leve) Ivan Šelih, Kornelija Marzel in Jernej Rovšek. Foto: STA
Novinarska konferenca varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer (tretja z leve) ob prvi obletnici svojega delovanja na tej funkciji. Ob njej so namestniki varuhinje (z leve) Ivan Šelih, Kornelija Marzel in Jernej Rovšek. Foto: STA

LJUBLJANA > Vlasta Nussdorfer je na današnji novinarski konferenci dejala, da je dovolj zgovorna že sama statistika. Na brezplačno številko varuha so lani prejeli rekordno število klicev. Bilo jih je kar 10.875, medtem ko jih je bilo še leta 2011 4438, nato pa se je njihovo število v letu 2012 povečalo na 8701.

Naraščajo pritožbe zoper delo območnih služb zavoda za zaposlovanje

V zadnjem času opažajo porast števila pobud s področja brezposelnosti, ki so povezane zlasti s problematiko javnih del, kjer so ena od perečih težav spremenjeni pogoji za vključitev v programe javnih del. Naraščajo tudi pritožbe zoper delo območnih služb zavoda za zaposlovanje.

Na delovno-pravnem področju gre po besedah namestnice varuha Kornelije Merzel še vedno najpogosteje za neizplačevanje plač in prispevkov. Še vedno je močno prisoten mobing, trpinčenje in šikaniranje na delovnem mestu, kar v javnem sektorju zaznavajo predvsem ob vsakokratnih menjavah oblasti. Tretja problematika pa je prekernost zaposlovanja.

Počasna odzivnost nadzornih mehanizmov

Merzelova opozarja, da je še posebej problematična počasna odzivnost nadzornih mehanizmov in da bi morale inšpekcijske in druge službe hitro ukrepati, a so poti, ki preostanejo delavcem, dolgotrajne. Ko je treba nekaj odvzeti, se hitro doseže dogovor, ko pa je treba ugotovljeno krivico popraviti, pa traja in traja, pritrjuje tudi namestnik varuha Jernej Rovšek.

Na temo pravic delavcev oziroma njihovih kršitev bo aprila potekal poseben posvet v državnem svetu, napoveduje varuhinja. V kratkem pa se bo ponovno srečala tudi z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak. Ena od zadev, o katerih bodo na sestanku govorili, ostaja dolgotrajno reševanje pritožb na tem ministrstvu.

Nussdorferjeva z odzivom pristojnih organov na splošno zadovoljna, nekaj težav s sodelovanjem imajo le, ko to zahteva koordinacijo več ministrstev ali pri kakšni občini. Boljše odzivnosti si želijo tudi pri ministrstvu za zdravje, zato bodo novo ministrico Alenko Trop Skaza takoj povabili na pogovor.

Težave samozaposlenih krvodajalcev, prostovoljnih gasilcev, vprašanje izvršb ...

Varuhinja je danes opozorila še na nekaj vprašanj. Navedla je neenakopraven položaj krvodajalcev, ki so samozaposleni, saj v nasprotju z delavci v delovnem razmerju nimajo pravice do nadomestila plače. Opozorila je tudi na težave prostovoljnih gasilcev, ki so postale aktualne ob zadnji ujmi, in na porast težav državljanov na podlagi vseh vrst izvršb.

Pričakujejo pobude, povezane z nepremičninskim davkom

Dotaknila se je nekaterih aktualnih tem. Kot je dejala, spremljajo, kar se dogaja v zvezi z zakonom o davku na nepremičnine. Pripravili so zahtevo za oceno ustavnosti v delu, ki zadeva pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, a razmišljajo tudi širše. Sprašujejo se, ali bo geodetska uprava sposobna ugotoviti napake in jih odpraviti. Napak je po njenih besedah vse preveč, ljudje pa rabijo svoj čas, dopust za nekaj, kar bi moralo biti urejeno. “Zdi se nam, da bomo tudi s tega področja zagotovo dobili kar nekaj pobud,” predvideva Nussdorferjeva.

“Referendum glede arhivske novele ni potreben”

Glede arhivske novele pa pri varuhu ocenjujejo, da sledi njihovim priporočilom in referendum ni potreben. Ocenjujejo, da ima vsak pravico do zasebnosti in je treba občutljive podatke prekrivati. Kot je dejala Nussdorferjeva, to ne pomeni, da zgodovinarji ne smejo preučevati dejanj spornih osebnosti polpretekle zgodovine, ne morejo pa dostopati do občutljivih podatkov, kot so na primer bolezni ali spolna nagnjenja, saj se lahko takšni podatki v času sodobnih komunikacijskih tehnologij zlahka pojavljajo v javnosti in so predmet vseh vrst, tudi političnih obračunavanj.

STA


Najbolj brano