Nujni ukrepi v JEK niso potrebni

Evropska komisija je danes v Bruslju objavila vmesno poročilo o izvajanju stresnih testov za evropske jedrske elektrarne, tudi slovensko. Poročilo kaže, da v nobeni od 14 članic EU ni treba uvesti takojšnjih ukrepov za ustavitev elektrarn, a da je ponekod možno izboljšati varnostne ukrepe.

BRUSELJ> Eno od takih področij je čezmejna usklajenost pripravljenosti na izredne dogodke. V primeru jedrske nesreče namreč meje ne obstajajo, zato je pomembno, da države med seboj bolje uskladijo varnostne ukrepe, so pojasnili v Bruslju.

Komisija sicer v poročilu ugotavlja, da testi potekajo dobro. Vse države so v roku predložile vmesna nacionalna poročila, ki se precej razlikujejo po obliki, vsebini in stopnji podrobnosti. Med dobrimi primeri so danes v Bruslju izpostavili Finsko, med slabimi pa Češko.

Med dobrimi primeri sta poleg Finske tudi Slovenija in Švica, je pojasnil direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. "Nuklearna elektrarna Krško je na vsak način varna in kot kaže v primerjavi z drugimi po Evropi se nimamo česa bati," je poudaril.

Slovenija se nima česa bati

Po njegovih besedah so bili preverjani trije sklopi: vplivi zunanjih dogodkov, predvsem potresa in poplav ali drugih naravnih dogodkov, zmožnost elektrarne zagotavljati električno napajanje in odvod toplote v vseh možnih razmerah ter pripravljenost nuklearke za obvladovanje res težkih nesreč, potem ko enkrat že gre vse narobe.

Uprava za jedrsko varnost je sicer od Neka že dobila končno poročilo, ki ni bistveno drugačno od vmesnega. Po Stritarjevih pojasnilih so le dopolnili, kar ni bilo narejeno, in poročilo podkrepili z dodatnimi analizami ter mnenji neodvisnih strokovnjakov. Uprava zdaj to poročilo pregleduje in zaenkrat, tako Stritar, nima večjih pripomb.

Dokončna nacionalna poročila morajo države Bruslju posredovati do konca leta. O vmesnem poročilu bodo 9. decembra razpravljali voditelji članic unije, nato pa se bo januarja prihodnje leto začel skupni pregled strokovnjakov članic unije in komisije.

S končnimi poročili delo ne bo končano

Končno poročilo bo predvidoma objavljeno junija prihodnje leto, torej eno leto po začetku izvajanja testov. Evropska komisija bo pripravila priporočila o tem, kakšne izboljšave so potrebne, in še premislila, ali bo zahtevala zakonodajne ukrepe.

V Bruslju so danes poudarili, da seveda junija prihodnje leto ne bo konec prizadevanj za izboljšanje jedrske varnosti. Komisija zatrjuje, da bo naredila vse, da bodo države spoštovale priporočila, podana po koncu stresnih testov.

V testiranju sodeluje vseh 14 članic unije z nuklearkami - Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija - ter Litva, ki razgrajuje svojo zadnjo proizvodno enoto jedrske energije.

Za stresne teste 143 evropskih jedrskih elektrarn se je EU odločila po jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Namen testov je izboljšati jedrsko varnost in preprečiti, da bi se kaj podobnega kdaj zgodilo v Evropi.

Testiranje poteka v treh fazah: najprej ocena nuklearnih operaterjev, nato poročila nacionalnih regulatorjev in na koncu skupni pregled strokovnjakov članic unije.

Sporni teroristični napadi

Testira se varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave in potresi, ter pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljanje letal.

Najbolj sporno vprašanje v pogajanjih o izvedbi stresnih testov je bilo preverjanje varnosti nukleark pred terorističnimi napadi. Ker to ni v delovni pristojnosti nacionalnih regulatorjev, ni del testov, je pa bila vzpostavljena posebna skupina, ki se ukvarja s tem.

V Greenpeacu so do testov kritični

V mednarodni organizaciji Greenpeace so do testov kritični, češ da se sploh ne preverjajo načrtov za evakuacijo mest v bližini nukleark, čeprav je v EU 19 nukleark v razdalji do 30 kilometrov od mest s 100.000 ali več prebivalci.

Evropska komisija je sicer danes Litvi, Bolgariji in Slovaški namenila 500 milijonov evrov za dokončno opustitev jedrskih reaktorjev iz sovjetskih časov. Države so te reaktorje sicer že zaprle, a komisija želi zagotoviti, da jih ne bodo nikdar več ponovno aktivirale.

STA

---