Novinarji pozivajo medijske hiše k plačilu prispevkov za honorarne sodelavce

Društvo novinarjev Slovenije poziva uprave medijskih hiš, da bremena povišanja prispevkov za socialno varnost na avtorske pogodbe ne preložijo na neto izplačila novinarjev.

Društvo novinarjev Slovenije poziva uprave medijskih hiš, da bremena povišanja prispevkov za socialno varnost na avtorske pogodbe ne preložijo na neto izplačila novinarjev Foto: STA
Društvo novinarjev Slovenije poziva uprave medijskih hiš, da bremena povišanja prispevkov za socialno varnost na avtorske pogodbe ne preložijo na neto izplačila novinarjev Foto: STA

LJUBLJANA > Uprave naj jim zagotovijo plačilo prispevkov za socialno varnost ne glede na obliko pogodbe, na podlagi katere sodelujejo s posameznim novinarjem, so pozvali v društvu.

Kot opozarjajo, je prispevke za socialno varnost dolžan odvesti naročnik pri izplačilu honorarja. Toda po njihovih podatkih se je večina medijev odločila, da bo s prispevki obremenila neto izplačilo novinarjev in ne ustrezno povečala bruto dohodka.

Neto dohodek se je drastično znižal

Poudarjajo, da so medijske hiše v letih gospodarske rasti zniževale stroške dela tako, da niso zaposlovale in so namesto tega “zlorabljale nizko obdavčene avtorske pogodbe”. “V krizi, ko se je država pokojninsko in zdravstveno blagajno odločila napolniti tudi s prispevki od avtorskih pogodb, pa so celotno breme tega povišanja preložile na novinarje,” so zapisali.

Večina novinarjev je po njihovem opozorilu v status samozaposlenega ali honorarnega sodelavca prisiljena. Po njihovih ocenah vsaj 300 novinarjev z mediji redno sodeluje, a “zaradi mizernih honorarjev ne zaslužijo dovolj, da bi si plačali najnižje prispevke”.

Po podražitvi avtorskih pogodb pa se je neto dohodek številnih tako znižal, da ne morejo preživeti, navajajo. Tudi število samozaposlenih novinarjev je s 393 leta 2010 padlo na 250, od tega pa ima skoraj polovica letne dohodke nižje od 5000 evrov, medtem ko je povprečni letni dohodek samostojnih novinarjev v letu 2011 znašal 12.800 evrov bruto.

Občutno višja obdavčitev

Na podlagi pokojninske reforme so se prispevki za pokojninsko zavarovanje v 2013 že dvignili, in sicer s šestih na 8,85 odstotka. Z začetkom letošnjega leta pa velja, da je prejemnik dohodkov na podlagi drugega pravnega razmerja, na primer avtorske in podjemne pogodbe, vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Dohodek iz drugega pravnega razmerja je z letošnjim letom obremenjen s prispevkom delojemalca za pokojninsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka od dohodka.

Novela zakona o zdravstvenem varstvu pa s 1. februarjem spreminja nekatere prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje, tudi za avtorske in podjemne pogodbe. Te bodo s prispevkom za zdravstvo obremenjene v višini 6,36 odstotka.

STA


Najbolj brano