Novi list: V Strasbourgu odločitev, ki bi lahko šokirala Slovenijo

Hrvaški časnik Novi list danes objavlja komentar o sredini obravnavi zadeve “Ališić in drugi” pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Gre za tožbo treh varčevalcev BiH proti petim naslednicam SFRJ.

Hrvaški časnik Novi list danes objavlja komentar o sredini obravnavi zadeve “Ališić in drugi” pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Gre za tožbo treh varčevalcev BiH proti petim naslednicam SFRJ. Foto: Leo Caharija
Hrvaški časnik Novi list danes objavlja komentar o sredini obravnavi zadeve “Ališić in drugi” pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Gre za tožbo treh varčevalcev BiH proti petim naslednicam SFRJ. Foto: Leo Caharija

ZAGREB > Časnik piše, da gre verjetno za zadnjo razpravo pred razsodbo, ki bo potem končna in bi lahko šokirala Slovenijo.

Časnik dodaja, da je mali senat sodišča v Strasbourgu v zadevi Ališić in drugi novembra lani potrdil, da mora Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo deviznih vlog v primeru varčevalcev LB, tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju.

Razprava velikega senata, v katerem je 17 sodnikov, poteka za zaprtimi vrati, končna odločitev bo sprejeta naknadno. V svetu ne bo slovenskega sodnika Boštjana M. Zupančiča, domnevno zaradi zahtev Hrvaške in BiH, ki ga imata za pristranskega, še dodaja reški časnik.

“Če bo veliki senat potrdil prvostopenjsko razsodbo, bodo prizadevanja Slovenije, da bi znova začeli pogajanja o problemu LB pred Banko za mednarodne poravnave v Baslu v skladu z dogovorom o nasledstvu, brezpredmetna,” ocenjuje.

Kot pojasnjuje, bo morala Slovenija na podlagi strasbourške razsodbe poplačati tudi varčevalce LB na Hrvaškem, in sicer pod enakimi pogoji, kot so jih imeli varčevalci v Sloveniji, ko so dobili svoje devizne prihranke.

Časnik navaja izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da je Slovenija za drugostopenjsko obravnavo priskrbela dokaze, da so devize iz sarajevske podružnice LB končale v Narodni banki Jugoslavije in ne v Ljubljani.

“Oblasti v Ljubljani s strahom pričakujejo končno odločitev, ki bi lahko dodatno ogrozila slovenske finance. Sicer pa 130.000 varčevalcev LB na Hrvaškem kot tudi 165.000 v BiH, ki niso dobili svojih prihrankov, razsodbo pričakujejo z upanjem, da bodo po 20 letih končno dobili svoj denar. Z obrestmi,” sklene časnik.

STA


Najbolj brano