Novi in višji davki gredo v nadaljnjo obravnavo

Državni zbor je danes ocenil, da so predlogi treh zakonov, ki jih je vlada pripravila z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih prihodkov, primerni za nadaljnjo obravnavo. Še pred koncem leta naj bi tako sprejel novelo zakona o dohodnini, zakon o davku na finančne storitve ter novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV).

Minister za finance Janez Šušteršič Foto: Daniel Novakovic
Minister za finance Janez Šušteršič Foto: Daniel Novakovic

LJUBLJANA> Z novelo zakona o dohodnini se bo prepolovila posebna osebna olajšava od študentskega dela, odpravila posebna osebna olajšava od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov ter uvedla cedularna obdavčitev prihodkov od najemnin. V predlog pa je vlada vgradila tudi nekaj spodbud, denimo uvedbo pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike.

Pavšalna obdavčitev za podjetnike, ki letno en ustvarijo več kot 50.000 evrov

Osebe, ki opravljajo dejavnost in letno ne ustvarijo več kot 50.000 evrov prihodkov, se bodo lahko prostovoljno vključile v sistem pavšalne obdavčitve, je zapisano v predlogu novele zakona o dohodnini. To pomeni, da bi se jim dohodki izračunali v višini 70 odstotkov priznanih stroškov, pri čemer bo davčna stopnja znašala 20 odstotkov in torej ne bi več veljala progresivna lestvica.

V SLS in PS si želijo, da bi bil ta prag še višji, pomisleke imajo tudi v NSi in Desus. Če bi se poenostavljeno obdavčenje razširilo na širši krog pravnih subjektov, bi to pomenilo bistveno manj sive ekonomije, je pojasnil Mihael Prevc (SLS).

Poslanci SD so predlogu novele zakona nasprotovali. Matevž Frangež (SD) je dejal, da vsaj do sistemske rešitve, npr. ustreznega meddržavnega sporazuma o ureditvi davčnega položaja naših rezidentov, ki delajo v Avstriji, ni modro spreminjati položaja čezmejnih delovnih migrantov. Podobno je menil Jožef Horvat (NSi). Tudi v SLS se bojijo, da bi ukinitev olajšave za te delavce lahko naredila več škode za proračun kot koristi.

Zaradi pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike se bodo proračunski prihodki zmanjšali za približno 3,5 milijona evrov, a zaradi dodatnih proračunskih prilivov na račun omenjenih sprememb pri olajšavah in obdavčitvi najemnin si vlada od uveljavitve novele zakona o dohodnini obeta 23,5 milijona evrov dodatnih proračunskih prihodkov letno.

Predlog zakona o davku na finančne storitve uvaja prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja. Plačevati ga bodo morale banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od nadomestila oziroma provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev. Na ta račun naj bi se v proračun steklo dodatnih 35 milijonov evrov letno.

V opozicijskih PS in SD so napovedali, da bodo glasovali proti sklepu, da je predlog zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Ob glasovanju je bil sicer deležen večinske podpore navzočih na seji, saj da bo zagotovil dodatne proračunske prihodke, a so številni izražali bojazen, da ga utegnejo banke in druge finančne institucije prevaliti na končnega potrošnika.

Dodatnih 70 milijonov evrov pa naj bi prineslo izvzetje nekaterega blaga in storitev iz znižane obdavčitve po 8,5-odstotni stopnji DDV in obdavčilo s splošno stopnjo v višini 20 odstotkov. Gre za časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in gospodinjstev, uporabo športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene.

Največ pomislekov glede selektivnega dviga DDV

Glede tega predloga je bilo pred glasovanjem slišati največ pomislekov, tako iz vrst koalicije kot opozicije. Jasno je, da je nekje treba dobiti proračunske prilive, a če se moteče določbe v drugi obravnavi ne bodo spremenile, potem ga v NSi v drugi obravnavi ne bodo podprli, je napovedal Matej Tonin (NSi). Prav takšno stališče imajo tudi v DeSUS.

V DL pričakujejo, da bo vlada v nadaljnji obravnavi ponudila alternativne vire polnjenja državne blagajne ali pa nabor blaga in storitev, za katero bi se stopnja davka zvišala, skoncentrirala na tisto, kar je res nujno potrebno. V PS predlagajo, naj se namesto selektivnega zvišanja DDV v razumni meri zviša splošna stopnja DDV, poslancem SLS pa bi se zdela bolj smiselna uvedba kriznega davka.

V SD so odločno proti noveli zakona o DDV, poslancem SDS pa se zdi primerna za nadaljnjo obravnavo, a je Andrej Šircelj (SDS) napovedal, da jo je treba še enkrat preučiti.

STA


Najbolj brano