Nova uredba za bolj transparentno financiranje visokega šolstva
Nova uredba o financiranju visokošolskih zavodov bo zagotovila bolj stabilen in transparenten model financiranja, meni državni sekretar Jozsef Györkös z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT). Temeljni steber financiranja namreč predvideva manjši variabilni del kot do zdaj, povečujeta pa se avtonomija in odgovornost univerz.
LJUBLJANA>Jozsef Györkös je na današnji novinarski konferenci spomnil, da se je “staro” uredbo vse od leta 2004 podaljševalo vsako leto znova, sama uredba pa je zato vsebovala vedno več predhodnih določb, ki so vnašale izjeme. Poleg tega je uredba dovoljevala različne interpretacije izračunov za posamezne visokošolske zavode.
Rok za pripombe k novi uredbi, pri sprejemanju katere so bili po njegovih besedah vključeni vsi visokošolski partnerji, se sicer izteče danes, v torek pa je predviden sestanek ministra Gregorja Golobiča s člani rektorske konference.
Najbolj zajeten del Univerzi v Ljubljani
Predlog uredbe za leto 2011 Univerzi v Ljubljani namenja dobrih 174 milijonov evrov, Univerzi v Mariboru dobrih 54 in Univerzi na Primorskem pa dobrih 12 milijonov evrov.
Razrez realizacije financiranja iz leta 2010 bo MVZT uporabilo za vzpostavitev razmerij med visokošolskimi zavodi, ob tem da bodo upoštevali stroške uvajanja novih programov prve in druge stopnje Univerze na Primorskem (UP), je pojasnil Györkös.
“UP pretirava”
Na UP se namreč bojijo, da bi ob uveljavitvi nove uredbe ostali brez potrebnih finančnih sredstev za razvoj. Györkös je negodovanja s strani UP označil za “pretirane reakcije”.
“Uredba opredeljuje temeljni steber financiranja, ki je jasno določen in predvidljiv, ter razvojni steber,” je izpostavil. Kot je dodal, so pri temeljnem stebru vpliv števila študentov, ki je bil prej več kot 40-odstoten, precej zmanjšali. Variabilnost temeljnega stebra bo tako po novem zgolj triodstotna in bo odvisna od ocene učinkovitosti, prehodnosti in mednarodnega sodelovanja. Razvojni steber pa se bo ob razpoložljivih sredstvih delil na podlagi kriterijev raznovrstnosti, internacionalizacije, kakovosti in socialne razsežnost.
“Razvojni steber je prazen”
Ob vsem tem pa državni sekretar opominja, da bodo morali financiranje prilagoditi proračunski realnosti. Razvojni steber je namreč, kot priznava, trenutno “dokaj prazen”. Vendar je Györkös optimist, saj pogovori rektorjev s predsednikom vlade konec lanskega leta ob morebitnem rebalansu proračuna “obetajo polnitev razvojnega stebra med letom”.
STA