Nov nacionalni stanovanjski program je slab
Nov nacionalni stanovanjski program bi si moral prizadevati, da zagotovi dovolj stanovanj in delovanje trga najemnih stanovanj različnih kategorij. Obenem bi moral zagotoviti tudi davčne politike, prenoviti pa bi bilo treba tudi stanovanjski sklad, so ugotavljali na posvetu Poslovanje z nepremičninami.
Do novega nacionalnega stanovanjskega programa so bili na srečanju v Portorožu precej kritični, Fotografija je simbolična
PORTOROŽ> Minister Roko Žarnić je izpostavil pomen povečanja števila najemnih stanovanj. Slovenija sodi med države z najvišjim deležem lastniških stanovanj, zato po njegovem mnenju ni smiselno spodbujati nakupa ali gradnje lastnega stanovanja.
Po Žarnićevi oceni je treba tudi najemnine za neprofitna stanovanja postaviti na realne temelje. “Najemnina mora pokriti stroške stanovanja. Če gospodinjstvu dohodki ne bi dopuščali plačila najemnine, bi se dodelila posebna subvencija kot stanovanjski dodatek ali pomoč pri plačilu najemnin,” je dejal.
Davčna politika mora po njegovih besedah omogočiti olajšave pri investiranju v gradnjo in prenovo najemnih stanovanj ter spodbuditi oddajanje stanovanja za daljše časovno obdobje. Žarnić je omenil še prenovo stanovanjskega fonda.
Pirkmajer: Treba je reformirati zakonodajo
Po besedah Eda Pirkmajer iz združenja lastnikov nepremičnin pri oblikovanju stanovanjskega nacionalnega programa v zadnjem času ni videti napredka, že vrsto let pa se ponavljajo ista vprašanja. Izpostavil je idejo o splošnem stanovanjskem dodatku, ki naj bi bil ključen pri prihodnjem stanovanjskem programu in spomnil na že star predlog, da je treba nujno reformirati sedanjo stanovanjsko zakonodajo in vprašanje reforme davčne zakonodaje.
Gerbec: Stanovanjsko politiko je treba redefinirati
Franci Gerbec iz nepremičninskega združenja Fiapci Slovenija meni, da če ne bodo politične elite skupaj s stroko sposobne jasno definirati ciljev in mehanizmov, ne bo dobro. “Da je pa na tem področju treba popolnoma redefinirati politiko, je popolnoma jasno,” je dejal.
To, kar danes imenujejo osnutek ali super osnutek, so po oceni Andreje Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete zgolj neki vsebinski poudarki nekega novega dokumenta. “Če tega dokumenta in ukrepov ne bomo natančno analizirali, bomo zopet zapisovali neke mrtve stvari,” je dejala.
Cirmanova računa na zasebni kapital
Cirmanova stanovanjski dodatek vidi kot izjemno dobro idejo, vendar je treba preveriti, če je vse to izvedljivo. “Vrag je vzel šalo zares, mi imamo blagajno prazno,” je dejala in dodala, da se bo treba pogovarjati o tem, kje bomo našli kakršnekoli vire, da jih bomo na stanovanjsko področje sploh lahko pripeljali.
Stanovanjski dodatek je po njenem mnenju neke vrste vir. “Namesto kapitala, ki je potreben za gradnjo, bomo pripeljali notri zasebni kapital, poiskati pa bo treba še dodaten zasebni kapital in najbolj oddaljene načine financiranja s strani EU, ki jih bomo lahko in v celoti izkoristili,” je še dejala Cirmanova.
Nacionalni stanovanjski program tudi za zagon gospodarstva
Uvodoma v okroglo mizo je spregovoril tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Ta je pojasnil, da se črna slika poslovanja ustvarja predvsem v gospodarstvu, ki je najbolj povezan z gradbeništvom.
“Z zagonom novega gospodarskega razvoja, tudi prek nacionalnega stanovanjskega programa, z racionalizacijo javnega sektorja ter z uspešnim upravljanjem države, bi lahko prihranili tisto, kar bi morali zagotoviti za gospodarski razvoj,” je še poudaril Hribar Milič.
STA