Nihče ni bil izbrisan “po pravici”

Izbrisani si 20 let po izbrisu želijo hitrejše in bolj enostavno reševanje svojih težav, minister za notranje zadeve pa jim pravi, da bo ostalo pri zakonu, pod katerega se je podpisala Pahorjeva vlada.

Milan Aksentijević: “Če je kdo od izbrisanih bil za sodišče, sem bil to jaz.” Foto: STA
Milan Aksentijević: “Če je kdo od izbrisanih bil za sodišče, sem bil to jaz.” Foto: STA

LJUBLJANA> Vlada naj preuči možnosti za odpravljanje krivic, ki so nastale izbrisanim prebivalcem Slovenije, je ob 20. obletnici izbrisa vladi sporočila komisija za DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak napoveduje, da bo vlada še naprej izvajala zakon, namenjen urejanju statusa izbrisanih, ki ga je sprejela prejšnja vlada.

Gorenak: Kaj pa brezposelni?

Težave domnevno 25.671 prebivalcev Slovenije, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra prebivalcev, še niso odpravljene, novi zakon, pod katerega se je pred dvema letoma podpisala ministrica v Pahorjevi vladi Katarina Kresal, pa izbrisanim postavlja nemogoče pogoje za ureditev statusa, opozarjajo nevladne organizacije.

Minister Gorenak sicer meni, da nizko število prošenj za ureditev statusa kaže na nezainteresiranost izbrisanih. “Zakon je sprejet, ustavna odločba izvršena, vlog pa ni oziroma jih je malo. Prejšnja ministrica je naredila dovolj in ne morete pričakovati od mene, da bi naredil kaj več,” je dejal. Ob pozivih za ureditev zaposlitev, zdravstvene in psihosocialne pomoči za izbrisane prebivalce pa se je treba po njegovem spomniti tudi na približno 120.000 brezposelnih, ki tudi potrebujejo pomoč.

Izbrisa si ni nihče zaslužil

Med predstavniki izbrisanih, ki so včeraj prišli na sejo komisije, je bil tudi upokojeni general JLA Milan Aksentijević. Aksentijević je bil po osamosvojitvi osumljen, da je kot slovenski državljan v času agresije na Slovenijo služil v tuji vojski. Zaradi pomanjkanja dokazov je ljubljansko okrožno državno tožilstvo leta 2002 ustavilo pregon. Če kdo, potem sem bil jaz tisti, ki naj bi se branil na sodišču, pravi Aksentijević. Sodišče ga ni obsodilo, a kaznovan je bil z izbrisom, ki mu je uničil 20 let življenja. Bolj kot nase kaže na krivico, ki se je zgodila tistim, na katere ni letel nikakršen sum, da so sodelovali s tujo vojsko.

Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo opozarja prav na zgrešeno prepričanje, da so si nekateri od izbrisanih izbris zaslužili, ker naj bi bili špekulanti in vojni zločinci. Če so bili med njimi res taki, jim je treba dokazati krivdo in izreči kazen po drugih pravnih postopkih, izbrisati pa ne bi država smela nikogar. “Nikogar nismo po pravici izbrisali” poudarja. JK


Najbolj brano