Ni Žavelj, a ostajajo žavlje nekje drugje

“Italija bo lokacijo plinskega terminala v severnem Jadranu določila v dogovoru s Slovenijo.” Tako se glasi opomba na seznamu 250 evropskih energetskih projektov, ki jih je včeraj potrdila evropska komisija. Naša vlada je s tem zadovoljna, za ministra Sama Omerzela so Žavlje “zgodovina”. V javnosti pa ostajajo tudi pomisleki, ali bo Italija spoštovala opombo.

LJUBLJANA > Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pojasnjujejo, da ta opomba v praksi pomeni, da Italija bodočega kopenskega plinskega terminala ne bo zgradila na območju, ki bi mu Slovenija nasprotovala zaradi negativnih učinkov na slovensko ozemlje. To velja tudi za morebitne nove pobude za plinski terminal v severnem Jadranu, dodajajo na ministrstvu. “Zadovoljen sem, da smo z Italijo našli dogovor in ga spoštovali, in to na ravni Evropske unije,” je poudaril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.

Na vprašanje, kakšna oziroma katera lokacija v severnem Jadranu bi bila zanj sprejemljiva, pa včeraj minister ni želel odgovoriti.

Niso Žavlje, je severni Jadran

Evropska komisija je včeraj potrdila dokončni seznam prednostnih energetskih projektov, ki je bil za Slovenijo sporen zaradi terminala v Žavljah. Projekta z imenom Žavlje sicer na seznamu ni več, ostaja pa italijanski projekt z imenom terminal v severnem Jadranu.

Za 250 projektov 5,8 milijarde evrov

Za predsednico vlade Alenko Bratušek je vse to “dokaz, da so slovenski argumenti, podprti z negativnimi mnenji civilne družbe in ne nazadnje tudi dežele Furlanije-Julijske krajine prepričali Evropsko komisijo o okoljski problematičnosti zgoraj omenjenega terminala”. V njenem kabinetu so še zapisali, da Slovenija ne nasprotuje plinskemu terminalu v severnem Jadranu in da bo nadaljevala pogovore z Italijo in Hrvaško v okviru delovne skupine za energetske projekte v severnem Jadranu, kot so se dogovorili na trilateralnem srečanju predsednikov vlad Slovenije, Italije in Hrvaške v Benetkah 12. septembra. Minister Omerzel in predsednica vlade sta zadovoljna, da je na prednostnem seznamu 250 energetskih projektov tudi sedem slovenskih. Ti se bodo namreč v obdobju 2014-2020 lahko po pospešenem in lažjem postopku potegovali za delež od 5,8 milijarde evrov evropskega denarja.

Oglasila se je tudi evroposlanka Romana Jordan, zadovoljna, da se je slovenska politika poenotila pri vprašanju terminala. “Še posebej pomembno, da te aktivnosti nadaljujemo, ko bo Italija določala novo lokacijo,” je pozvala. Le tako bo po njenem mogoče zagotoviti, da bo terminal v severnem Jadranu primerno umeščen v prostor.

Zelo skeptični pa so v SLS, kjer ugotavljajo, da naši vladi ni uspelo prepričati evropske komisije, da izbriše okoljsko sporen plinski terminal s seznama prednostnih evropskih energetskih projektov: “Edini izplen večmesečnih pogajanj je očitno ta, da bo morala slovenska vlada dati soglasje k novi lokaciji,” menijo.

KG

---