Nemške škofije skrivajo svoje bogastvo
Katoliške škofije v Nemčiji skrivajo na milijone evrov premoženja, je pokazala preiskava, katere ugotovitve razkriva nemški tednik Der Spiegel.
Preiskava je povezana z afero v zvezi z limburškim škofom Franz-Petrom Tebart-van Elstom, ki se je znašel pod valom kritik zaradi tega, ker je za obnovo škofije porabil več milijonov evrov
FRANKFURT
> Preiskava je povezana z afero v zvezi z limburškim škofom Franz-Petrom Tebart-van Elstom, ki se je znašel pod valom kritik zaradi tega, ker je za obnovo škofije porabil več milijonov evrov.
Njegova škofija je po pisanju tednika v zadnjih več kot 65 letih iz naslova verskega davka dobila približno 300 milijonov evrov, ki so končali v netransparentnih finančnih strukturah.
Tednik poudarja, da predvsem pri dobrostoječih nadškofijah, kot so tiste v Kölnu, Freisingu in Münchnu, tamkajšnji finančni direktorji sploh ne vedo, katero premoženje je vse v njihovi lasti.
Afera z zvezi z limburškim škofom je vzpodbudila nekatere nemške škofije, da so v zadnjih dneh javno objavile podatke o svojem premoženju, da bi na tak način prispevale k transparentnosti in pregnale dvome o svojem premoženju.
V Nemčiji se morajo davkoplačevalci odločiti, ali so katoliki, protestanti ali nič od tega. Verniki morajo nato plačati od osem do desetodstotni davek na zaslužek.
23 milijonov Nemcev, ki so se izrekli za katolike, je tako lani s plačilom davka Cerkvi prispevalo 5,2 milijarde evrov.
STA