Nasilje v Ukrajini se širi; Obama in Merklova grozita z novimi sankcijami

Kijev je sprožil vojaško operacijo proti Slavjansku na vzhodu Ukrajine. Ubitih je bilo več ljudi. Nasilje se je širilo na jug države, v Odeso.

KIJEV, MOSKVA, WASHINGTON > Znova se je sestal VS ZN, Moskva pa je rekla, da pomeni operacija končni udarec dogovoru iz Ženeve. Ameriški predsednik Barack Obama in nemška kanclerka Angela Merkel sta Moskvi zagrozila s sankcijami.

Sankcije proti ruski ekonomiji ali vojski

Obama je pred Belo hišo dejal, da morajo ruskega predsednika Vladimirja Putina odvrniti s sedanje poti. “Če Rusija zmoti predsedniške volitve 25. maja, ne bomo imeli druge izbire, kot da sprejmemo nove ostrejše sankcije,” je dejal Obama. “Nadaljnje sankcije bodo neizogibne,” je potrdila Angela Merkel.

Voditelja sankcij nista podrobneje opredelila, vendar sta potrdila, da bo šlo za sankcije proti ruski ekonomiji ali proti ruski vojski. “Putin ima pravico do svojega mnenja, vendar pa ne more imeti pravice do veta na odločitve legitimne vlade v Kijevu,” je o ruskem vpletanju v notranje zadeve zahodne sosede povedal Obama.

Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN

Zaradi ofenzive je ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin v New Yorku zahteval izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Zahodne države so prošnjo pozdravile, zasedanje pa služi obema stranema, da ponovita medsebojne obtožbe, posledic pa ne bo, ker gre za spopad med članicami s pravico do veta.

V Slavjansku ubiti in ranjeni na obeh straneh

Začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je sporočil, da je bilo v operaciji na Slavjansk, ki jo je začela vojska, ubitih mnogo proruskih separatistov, mnogo tudi ranjenih. Potrdil je smrt dveh ukrajinskih vojakov in da je jih je bilo ranjenih sedem.

V televizijskem nagovoru je vodstvo Rusije pozval h končanju histerije glede dogodkov v Ukrajini, groženj in zastraševanj.

Dodal je, da so ukrajinske sile zasedle vse nadzorne točke in položaje separatistov okoli mesta, ki so ga povsem obkolili. “Napad na teroriste se nadaljuje,” je dodal, a priznal, da operacija ne napreduje tako hitro, kot bi si želeli, saj poteka v gosto poseljenih območjih.

Proruske separatiste je obtožil, da se skrivajo za civilisti in da streljajo iz stanovanjskih poslopij.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je pred tem potrdilo, da so separatisti sestrelili dva bojna helikopterja, vojaški transportni helikopter pa so poškodovali.

Separatisti v Slavjansku so sporočili, da so bili v spopadih ubiti trije proruski uporniki in dva civilista.

Vse manj možnosti za zmanjšanje napetosti

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Putina Dmitri Peskov je dejal, da je ukrajinska ofenziva zadala zadnji udarec upanju za uresničitev ženevskega dogovora o zmanjšanju napetosti v Ukrajini.

“Medtem ko si Rusija prizadeva za zmanjšanje napetosti in rešitev konflikta, je režim v Kijevu nad mirna civilna naselja poslal zračne sile in začel s povračilnimi ukrepi, s tem pa uničil zadnje upanje za uresničitev ženevskega dogovora,” je dejal.

Napad na Slavjansk preložil izpustitev opazovalcev Ovseja

Po navedbah Peskova je Putin na vzhod Ukrajine poslal posebnega odposlanca Vladimirja Lukina, ki bo sodeloval v pogajanjih za izpustitev opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih že teden dni zadržujejo proruski separatisti.

Vodja proruskih separatistov v Donecku Denis Pušilin je nato dejal, da je napad na Slavjansk “preložil izpustitev” opazovalcev Ovseja. Odločitve o njihovi izpustitvi še niso sprejeli.

Moskva je Ovse pozvala k pomoči pri zaustavitvi ofenzive Kijeva na Slavjansk. Ruski premier Dmitri Medvedjev pa je Kijev pozval, naj preneha s pobijanjem ukrajinskih civilistov. Uporaba nasilja proti lastnim državljanom je znak “kriminalne nemoči,” je zapisal na Facebooku.

Nasilje se je razširilo na jug Ukrajine

Nasilje se je medtem širilo na jug Ukrajine. V Odesi je več sto proruskih skrajnežev s palicami napadalo zborovanje kakih 1500 prokijevskih protestnikov. Policija je posredovala, da bi preprečila nasilje, ki je zahtevalo več deset ranjenih na obeh straneh, umrle so tri osebe.

Odesa, ki ima okoli milijon prebivalcev, je bila doslej obvarovana pred nemiri, ki pretresajo vzhod države. Mesto leži na meji z Moldavijo, kjer leži samooklicana Pridnestrska republika, v kateri so nameščene ruske sile.

V baltsko regijo prihajajo vojaki z Zahoda in ZDA

V litovsko pristanišče Klaipeda je medtem priplulo pet vojaških ladij zveze Nato, ki bodo pomagale utrditi obrambo baltske regije zaradi napetosti z Rusijo. Gre za štiri ladje za čiščenje min in eno ladjo za podporo. ZDA so v minulih tednih v Litvo, Latvijo in Estonijo že poslale 600 vojakov, Velika Britanija, Danska in Francija pa pomagajo z dodatnimi letali.

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je menil, da morajo članice Nata povečati vlaganja v obrambo, da se lahko uspešno zoperstavijo izzivu Rusije. Uvodni odgovor zavezništva na rusko vpletanje v Ukrajino je bil odločen, vendar ne bo dovolj, je dejal.

Nemotena oskrba s plinom le do konca maja

Rusija je medtem odjemalcem v Ukrajini in celotni EU zagotovila nemoteno dobavo zemeljskega plina le še do konca maja. Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je v Varšavi izrazil pričakovanje, da bo do tedaj končan spor glede ukrajinskih dolgov in prihodnje cene ruskega plina. Oettinger se je srečal z ruskim in ukrajinskim kolegom Aleksandrom Novakom in Jurijem Prodanom. Moskva sicer ne popušča: če se Ukrajina do konca maja z Rusijo ne bo dogovorila o plačilu večmilijardnega dolga za dobavljeni ruski plin, ji grozi zaustavitev dobav, je dejal Novak.

Znova vojaška obveznost nabornikov

Potem ko je množica kakih 300 proruskih protestnikov v Donecku na vzhodu Ukrajine v četrtek napadla in nato zasedla sedež državnega tožilca, je Turčinov v četrtek zaradi “jasne agresije” proruskih separatistov znova uvedel vojaško obveznost nabornikov, ki so jo odpravili pred pol leta.

Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je v sredo odobril 17 milijard dolarjev vredno pomoč Ukrajini za dve leti, s čimer je izpolnil obljubo, dano v marcu, pod pogojem, da Ukrajina napreduje pri gospodarskih reformah.

STA

---