Največja kriza v Evropi v 21. stoletju

Nemiri v Ukrajini so največja kriza v Evropi v 21. stoletju, opozarja britanski zunanji minister William Hague, ki je Rusijo pozval, naj omeji svoje sile na polotoku Krim. Voditelji držav G7 so včeraj že odstopili od priprav na vrh G8 v ruskem Sočiju, Rusiji pa poleg mednarodnih sankcij grozi tudi izključitev iz držav skupine G8. V Moskvi so ameriške grožnje že označili za “klišeje hladne vojne”.

KIJEV > “Zagotovo gre za največjo krizo v Evropi v 21. stoletju in bo zahtevala izredne diplomatske napore,” je prepričan britanski zunanji minister William Hague. Rusija ima sicer pravico do prisotnosti sil na Krimu, a ko se gibljejo izven baz, morajo sile delovati v skladu z zahtevami ukrajinskih oblasti, opozarja.

Tega pa se Rusi očitno ne držijo. Po poročanju ukrajinskih oblasti naj bi na Krimu včeraj pristalo deset ruskih bojnih helikopterjev in osem vojaških tovornih letal, s čimer je Moskva kršila dogovor med državama glede prisotnosti ruskih vojaških sil v Ukrajini.

Rusija je kot nesprejemljive označila grožnje ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki je Rusijo obtožil invazije na Ukrajino in omenil možnost mednarodnih sankcij proti Rusiji. Rusko zunanje ministrstvo je Kerryja obtožilo, da se je vrnil h “klišejem hladne vojne” in ocenilo, da si ni prizadeval za razumevanje kompleksnih procesov v ukrajinski družbi.

Očitki o nelegitimnosti

Rusija ne priznava novega ukrajinskega vodstva, ker naj bi z odstavitvijo Viktorja Janukoviča kršilo ukrajinsko ustavo. Za ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva tako Janukovič ostaja legitimni predsednik Ukrajine.

Nova ukrajinska vlada pa je za nezakonite označila proruske oblasti na Krimu, kjer rusko prebivalstvo prestavlja večino. Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov je z odlokom zavrnil priznanje Sergeja Aksjonova kot novega premiera avtonomne ukrajinske republike Krim. Aksjonov, ki je za pomoč pri zagotavljanju miru na Krimu zaprosil ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa vztraja: “V Kijevu so politiki ljudstvo pozvali, naj prevzamejo oblast in to so storili. Kar velja za Kijev, mora veljati tudi za Krim.”

Zunanji minister Rusije Sergej Lavrov je včeraj ob začetku rednega zasedanja sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi nove ukrajinske oblasti obtožil kršenja pravic manjšin. Hkrati je zatrdil, da so številni deli Ukrajine pod nadzorom nasilnih ultranacionalistov.

Zaprli bi mejo z Rusijo

Razmere v Ukrajini so še vedno precej napete. V mestu Kerč, ki leži na najbolj vzhodni točki Krima, so proruske skupine včeraj zasedle potniški terminal za trajekte. Ker je Kerč le 20 kilometrov oddaljen od ruskega ozemlja, se Ukrajinci bojijo, da Moskva tako načrtuje prihod še dodatnih svojih vojakov na polotok.

Zaradi vse večjih napetosti med Ukrajino in Rusijo začasne ukrajinske oblasti razmišljajo, da bi lahko v prihodnje zaprli meje med tema državama. Po drugi strani pa želi veliko ljudi oditi iz Ukrajine v Rusijo. Samo v zadnjih dveh tednih je za azil ali rusko državljanstvo zaprosilo 143.000 ljudi, od začetka leta pa je v Rusijo vstopilo 675.000 ukrajinskih državljanov.

Hude gospodarske posledice

Zaostrene razmere v Ukrajini so včeraj pognale krepko navzdol tudi tečaje delnic na borzi v Moskvi. Vlagatelji sicer večinoma ne pričakujejo izbruha konflikta med Rusijo in zahodnimi državami, a se iz previdnosti umikajo z borze. Analitiki opozarjajo, da bi imelo nadaljevanje napetosti z Ukrajino za razliko od vojne z Gruzijo leta 2008 za Rusijo veliko daljnosežnejše gospodarske posledice. Prav tega so se zbali v ruski centralni banki, kjer se bojijo predvsem rasti inflacije zaradi umika kapitala iz države in padanja vrednosti rublja. Rusija je v 90. letih prejšnjega stoletja že preživela resno gospodarsko krizo, ko se je kapital nenadoma umaknil iz največje svetovne države. NR

---