Največ slabih naložb NLB v času Janševe vlade
NLB bo imela po lastnih ocenah ob koncu letošnjega leta več kot tri milijarde evrov bruto slabih naložb. Analiza kaže, da so bile izvirne odločitve o levjem deležu teh naložb sprejete v letih pred 2009, največji vrednostni letni prirast danes slabih poslov pa je nastal v letu 2007, so sporočili iz NLB. To je čas vlade Janeza Janše, ki je trajal od leta 2004 do 2008.
Analiza kaže, da so bile izvirne odločitve o levjem deležu teh naložb sprejete v letih pred 2009, največji vrednostni letni prirast danes slabih poslov pa je nastal v letu 2007, so sporočili iz NLB Foto: STA
LJUBLJANA
> Natančne številke o obsegu bruto slabih naložb še niso poznane, saj so odvisne od presoje potrebnih slabitev skladno z računovodskimi standardi, mnenjem revizorjev in Banke Slovenije. Nanje pa bodo verjetno vplivali rezultati pregleda banke, ki je potekal v drugi polovici leta, so pojasnili v banki.
Glavni razlog za velike izgube banke so bile po ugotovitvah NLB slabe prakse odobravanja posojil pred letom 2009. Njihove prve ocene kažejo, da so vzroki za izgube v veliki meri posledica neustreznih odločitev pri odobravanju kreditov.
Največji del slabih naložb gre pripisati kreditnim in garancijskim poslom. Znotraj te skupine naložb predstavlja izpostavljenost do 200 podjetij z največ slabimi krediti banke več kot 80 odstotkov vsega obsega slabih kreditov banke.
NLB je v preteklih letih za velik del teh slabih naložb oblikovala rezervacije oziroma slabitve, ki so povzročile velike izgube banke, ter zniževale njen kapital. Banka je imela septembra za slaba posojila oblikovanih 1,45 milijarde evrov rezervacij.
Potencialne dodatne izdatne in v veliki meri dokončne rezervacije in slabitve tega portfelja naložb, ki jih bo treba po pričakovanjih opraviti prihodnji teden, bodo potencialno povzročile visoko letošnjo izgubo banke. To pa bo razlog za nujno dokapitalizacijo banke z državno pomočjo, so ugotovili v NLB.
V načrtu prestrukturiranja NLB, ki ga Evropska komisija presoja z vidika odobrene državne pomoči, se bo Slovenija zavezala, da mora biti dokapitalizacija v letu 2013 zadnja. Zato so zagotovili, da sistematično uvajajo vrsto sprememb z namenom, da se pretekle slabe prakse ne bi ponovile.
Vodstvo banke se osredotoča na spremembe v kreditnem procesu in kulturi upravljanja s tveganji, na sistematičen in strukturiran proces preprečevanja ter pregona slabih praks in nepravilnosti in na oblikovanje dolgoročno vzdržne konkurenčnosti banke, so zapisali v sporočilu za javnost.
STA