Najbolj preprosto je imeti avtokrata

Državni zbor je na poti, da začne še en postopek spreminjanja ustave. Tokrat bi ukinili državni svet, ki da v ničemer ne prispeva h kakovosti demokratičnega odločanja. Svetniki se s tem seveda ne strinjajo, proti ukinjanju na vrat na nos pa so tudi v opozicijski PS in koalicijski SLS.

LJUBLJANA> Začetek postopka za spreminjane ustave je zaradi tega še negotov.

Ustavna komisija DZ je nameravala postopek spreminjanja ustave začeti včeraj, a brez podpore koalicijske SLS in opozicijske PS za začetek postopka ne bi zbrala dovolj glasov. Ustavo je namreč dovoljeno spreminjati z dvotretjinsko večino, tako da si je komisija vzela še teden dni časa, v katerem bi PS pripravila svoje predloge za reorganizacijo državnega sveta (DS).

Institucija, ki ničemur ne služi

Predlog za ukinitev DS je dala Državljanska lista (DL) s prvopodpisanim predsednikom DZ Gregorjem Virantom. “Vedno sem bil, sem in bom za ukinitev državnega sveta,” pravi Virant. “Naš predlog je enostaven. Govori o ukinitvi DS brez kakršnega koli preoblikovanja v drugo ustanovo,” pojasnjuje.

Dva milijona evrov letnih stroškov za delovanje te institucije je na lestvici razlogov za ukinitev šele na četrtem mestu. Še bolj kot zaradi stroškov naj bi bil DS nepotreben zaradi tega, ker ne prinaša ničesar h kakovosti političnega odločanja in poenostavitvi političnega sistema. Poleg tega se po Virantovih besedah prek državnega sveta kaže tudi nepreglednost političnih procesov. V njem so predstavniki le določenih izbranih interesov, svet ni neposredno voljen, poleg tega pa se tudi prek svetnikov uveljavlja volja različnih političnih strank.

Demokracija pač ni preprosta

Predsednik DS Blaž Kavčič Virantovim argumentom nasprotuje. Težave so in o njih bi se bilo treba pogovoriti, a kljub temu je DS v 20 letih veliko doprinesel h kakovosti slovenske demokracije, je prepričan. “Nemoč državnega sveta ni argument za njegovo ukinjanje, ampak za njegovo krepitev,” pravi.

Svetniki imajo za zdaj na svoji strani koalicijsko SLS, ki se boji, da bi z ukinitvijo DS lokalni interesi izgubili še zadnjo pot za oglašanje neposredno na nacionalni ravni. Od zadnjih parlamentarnih volitev namreč velja, da sta poslanska in županska funkcija nezdružljivi, medtem ko v 40-članskem DS sedi 22 predstavnikov lokalnih interesov, med njimi mnogi župani.

Opozicijsko PS pa skrbi ukinjanje institucij, ki omejujejo izvršno oblast; poleg državnega sveta teče tudi postopek spreminjanja ustave za zapis fiskalnega pravila, kar v PS razumejo kot obvod za ukinjanje referendumov, aktualna vlada pa se zavzema tudi za poenostavitev postopkov oblikovanja vlade. “Demokratična ureditev ni narejena tako, da bi bila enostavna. Če bi hoteli enostavnost, bi imeli monarha, avtokracijo ...” je na nevarnost poenostavljanja opozorila Maša Kociper.

Medtem pa se je predsednik SD Borut Pahor brez ovinkov postavil na stran zagovornikov ukinitve, saj je prepričan, da je DS odvečen in nepomemben za delovanje demokracije. Pahor tudi sicer opozarja, “da je Slovenija reformno invalidna država”. Ovire so sistemske, saj imajo tisti, ki lahko zahtevajo referendum - in med njimi je tudi DS - veliko moč in nič odgovornosti. JANA KREBELJ

---