Nadaljevanje vojne za Ankaran s pravnimi sredstvi

Skupina 21 poslancev namerava na dnevni red državnega zbora, ki se bo poslej sestajal le na izrednih sejah, uvrstiti tudi deklaracijo, s katero želijo preprečiti volitve v občini Ankaran. Pri pripravi besedila deklaracije jim je pomagala skupina uglednih pravnikov. Izdelavo pravnih mnenj je naročila Mestna občina Koper.

LJUBLJANA > Poslanci in nekateri pravni strokovnjaki so prepričani, da je ustavno sodišče pred tremi leti z odločitvijo o ustanovitvi občine Ankaran nedopustno poseglo v zakonodajno vejo oblasti in preseglo svojo pooblastila. “Z odločbo o Ankaranu je ustavno sodišče prebilo načelo delitve oblasti. Ustavno sodišče ne more poseči v zakonodajno vejo oblasti, če je to v neskladju z ustavo,” pravi nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj, ki je sicer takoj po odločitvi ustavnega sodišča pred tremi leti dejal, da je odločba ustavnega sodišča morda res nekoliko nenavadna, vendar jo je potrebno spoštovati.

Danes meni, da bi državni zbor moral upoštevati deklaracijo in da predsednik državnega zbora ne bi smel razpisati volitev v občini Ankaran. V tem primeru bi Ankarančani skoraj gotovo sprožili ustavni spor in ustavno sodišče bi potem moralo še enkrat presojati. “Potem bi imeli dve možnosti. Ali bi se nekoliko umaknili od že sprejete odločitve in bi ustanovitev občine Ankaran vendarle prepustili državnemu zboru, ali pa bodo pri njej vztrajali. Ampak to pomeni, da bodo morali tudi sami razpisati volitve,” še pravi Čebulj.

Tudi ustavni pravnik Franc Grad pravi, da državni zbor ne more priznati občine Ankaran, ker bi tako ravnal proti ustavi. “Iz nje izhaja, da lahko občino ustanovi le državni zbor,” opozarja Grad. Janez Šmidovnik pa je prepričan, da gre pri ustanovitvi občine Ankaran za nezaslišano neumnost, saj gre njena meja po sredini koprskega pristanišča.

Rajko Pirnat, ki je skupaj s Cirilom Ribičičem in Lojzetom Udetom že pri Vogrinovem predlogu zakona o ukinitvi občine Ankaran pisal mnenje za občino Ankaran v konstituiranju, ima povsem drugačno mnenje. Ob tem pa svari, da razdeljenost stroke ne bi smela pripeljati do nespoštovanja odločb.

Prepričan je, da ima ustavno sodišče prav vsa zakonska pooblastila, da začasno ali trajno sprejeme odločitve, ki so v pristojnosti zakonodajne veje oblasti. “To ni nič nenavadnega. Tudi sodišča drugih držav tako ravnajo. Recimo ustavno sodišče v Nemčiji,” pravi Pirnat. Ustavno sodišče je pred tremi leti občino Ankaran samo ustanovilo zato, ker tega ni hotel narediti državni zbor. Za razliko od Čebulja je Pirnat prepričan, da predsedniku državnega zbora ni potrebno upoštevati omenjene deklaracije, saj gre pri deklaraciji za politični akt, ki ne more biti nad odločbo ustavnega sodišča. “Predsednik parlamenta se bo pri razpisu volitev torej odločal, ali bo upošteval politični akt ali pa odločbo ustavnega sodišča,” pravi Pirnat.

Kako bo ravnal predsednik državnega zbora in ali bo deklaracija sploh sprejeta z ustrezno večino, bo jasno, če in ko bo skupina 21 poslancev dosegla, da to poslanci obravnavajo na izredni seji.

TATJANA TANACKOVIČ

---