Na vzhodu Ukrajine nemirno

Ukrajinska vojska je začela drugo fazo operacije proti proruskim separatistom, med katero namerava obkoliti Slavjansk in tako separatistom preprečiti, da bi se številčno okrepili. Na nemirnem vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo nasilje, Zahod pa je zaradi poslabšanja razmer v državi napovedal možnost novih sankcij proti Moskvi.

KIJEV, MOSKVA, BERLIN, PARIZ > Na vzhodu Ukrajine razmere ostajajo zaostrene. V vojaškem oporišču v bližini Kramatorska je po navedbah ukrajinskega ministrstva za obrambo eksplodiral vojaški helikopter Mi-8, potem ko ga je zadel izstrelek iz protitankovskega minometa. Pilotu helikopterja, ki je bil v času incidenta na tleh, se je sicer uspelo umakniti še pred eksplozijo.

Pred tem je bilo v eksploziji bombe v Odesi ob Črnem morju ranjenih sedem ljudi. Bombo so po navedbah tamkajšnje policije oboroženi neznanci iz avtomobila vrgli na kontrolno točko, ki jo je postavila skupina oborožencev iz Kijeva. Ranjene so po incidentu odpeljali v bolnišnico, bili pa naj bi zunaj smrtne nevarnosti.

Možne nove sankcije proti Rusiji

Zaradi slabšanja razmer v Ukrajini so ameriški predsednik Barack Obama ter pomembni evropski voditelji, nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron, francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi v konferenčnem klicu pozvali k hitremu odzivu skupine G7 in govorili o možnosti novih sankcij mednarodne skupnosti proti Rusiji, Moskvo pa pozvali k spoštovanju dogovora iz Ženeve o zmanjševanju napetosti v Ukrajini.

Ženevski dogovor, ki so ga zunanji ministri ZDA, EU, Ukrajine in Rusije dosegli 17. aprila, pravi, da se morajo vse strani vzdržati nasilja, proruski separatisti morajo odložiti orožje in se umakniti iz zasedenih zgradb, v zameno pa bodo deležni amnestije.

Lavrov: ZDA proti Rusiji vodijo kampanjo klevetanja

Obama in omenjeni evropski voditelji so izpostavili tudi pomen priprave predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja, saj bodo omogočile Ukrajincem, da svobodno odločijo o svoji prihodnosti. Poudarili so še nujnost spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine in napovedali, da bodo zahtevali okrepitev vloge opazovalne misije Ovseja v Ukrajini.

Na mednarodnem odru se je sicer nadaljevalo medsebojno obtoževanje ZDA in Ukrajine na eni strani ter Rusije na drugi. Ameriški državni sekretar John Kerry je v četrtek, ko so ukrajinske sile na vzhodu države ustrelile pet proruskih separatistov, Rusija pa je nato ob meji z Ukrajino napovedala vojaške vaje, Moskvo obtožil, da se ne drži dogovorov iz Ženeve in zavaja ter destabilizira Ukrajino.

“Niti eden ruski uradnik ni šel na televizijo in pozval separatiste, naj podprejo dogovor iz Ženeve. Ruski mediji promovirajo Putinovo fantazijo okrog dogodkov v Ukrajini in Moskva še naprej financira in podžiga močno oborožene separatiste v Donecku,” je dejal Kerry.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je Kerryjeve izjave označil za nesprejemljive, ZDA pa obtožil, da proti Rusiji vodijo kampanjo klevetanja.

Lavrov je tudi dejal, da bo Rusija sodelovala z Zahodom pri zmanjšanju napetosti v Ukrajini, da pa ne bo pristala na enostranske zahteve. Ponovil je tudi obtožbo, da se Zahod vmešava v ukrajinske notranje zadeve zaradi svojih geopolitičnih interesov.

Začeli s predhodno preiskavo zločinov

Oster do Rusije je bil tudi ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk. “Agresivna prizadevanja ruske vojske na ukrajinskih tleh bodo vodila v konflikt na evropskih tleh,” je Jacenjuk dejal na seji vlade. “Svet ni pozabil druge svetovne vojne, Rusija pa želi začeti tretjo svetovno vojno,” je dodal, mednarodno skupnost pa pozval k pomoči proti ruski agresiji.

Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda pa je uvedla predhodno preiskavo zločinov, zagrešenih pred in med padcem ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki je vodil v odcepitev krimskega polotoka, separatisične težnje pa sprožil tudi v drugih delih Ukrajine z večinskim ruskim prebivalstvom.

Začasna ukrajinska vlada je pred tednom dni sprejela pristojnost ICC za uvedbo kazenske preiskave proti Janukoviču in drugim visokim predstavnikom njegovega režima za zločine proti protestnikom med lanskim novembrom in letošnjim februarjem. Preiskava bo tako omejena na obdobje med 21. novembrom 2013 in 22. februarjem 2014, ko je bilo v Kijevu ubitih več demonstrantov.

STA

---