Na vrsti so umetniki in novinarji

Potem ko je matični odbor DZ potrdil predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR), je ta danes znova na mizi skupine socialnih partnerjev. Med osrednjimi vprašanji sta urejanje položaja ekonomsko odvisnih delavcev, denimo novinarjev in umetnikov, in določanje presežnih delavcev.

LJUBLJANA > Na soglasje še vedno čakajo tudi odpovedni roki in agencijsko delo.

Parlamentarni odbor za delo je minuli teden sprejel dopolnilo, ki uvaja minimalne standarde za ekonomsko odvisne osebe, to je samozaposlene, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika, torej so odvisni od enega delodajalca.

Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo Peter Pogačar je pred današnjimi pogajanji v Ljubljani opozoril, da gre v primeru ekonomsko odvisnih delavcev za vse bolj pereč problem, ko delodajalci namesto pogodb o zaposlitvi sklepajo civilnopravne pogodbe s samozaposlenimi.

Lažno samozaposleni novinarji in umetniki

Kot je poudaril, bodo s pomočjo sprejetih amandmajev tako imenovanim lažno samozaposlenim, med katerimi so denimo številni novinarji in umetniki, zagotovili minimalne pravice, ki jih po ZDR uživajo ostali zaposleni. Strahove, da se bodo tovrstne oblike dela zato še bolj razmahnile, je zavrnil, saj predlagana reforma trga dela z različnimi ukrepi odpravlja vzroke za priljubljenost sklepanja civilnopravnih pogodb in spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas.

Pogačar je spomnil še na sprejeto dopolnilo, po katerem bo minimalno pravno varstvo za ekonomsko odvisne delavce veljalo le, dokler ne bo tega vprašanja uredil poseben zakon. Ta bo pravice in obveznosti uredil tudi za zaposlene po avtorskih in podjemnih pogodbah, je povedal. Prepričan je, da bi lahko zakonski predlog pripravili do konca tega leta.

Samozaposlitev ali odhod

Sindikati rešitve z zvezi z ekonomsko odvisnimi delavci pozdravljajo. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič je ocenil, da zagotovo predstavljajo korak naprej. Kot je menil, namreč številni delodajalci dandanes samozaposlene spreminjajo v storitve in se tako izogibajo odgovornosti do njih. V novinarstvu in kulturi po njegovih besedah denimo delavcem dajejo na izbiro samozaposlitev ali odhod.

Sprejeta dopolnila so tudi v korist delodajalcem, verjame. Ureditev položaja ekonomsko odvisnih delavcev ne bi le povečala obsega njihovih pravic, temveč bi vzpostavila tudi transparentno poslovno okolje, saj samozaposlenim ne bi bilo več treba nerealno zniževati cen, je zatrdil.

A delodajalci se s tem očitno ne strinjajo. Pogajalec iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Selišnik je pred današnjim srečanjem izrazil bojazen, da bodo nove rešitve ekonomsko odvisnim delavcem omogočile mahinacije, tako da bodo z lažnimi računi prikazovali izpolnjevanje kvote 80 odstotkov, s čimer bodo zaobšli zakon.

Kriterij za določanje presežnih delavcev

Danes bo sicer gotovo govora tudi o presenetljivo sprejetem amandmaju SD, ki na predlog Mladinskega sveta Slovenije črta, da se kot kriterij za določitev presežnih delavcev upošteva tudi delovna doba. To naj bi bilo namreč vprašljivo z vidika zagotavljanja enakih možnosti na trgu dela za vse družbene skupine.

V ZSSS so temu močno nasprotovali, saj se bojijo, da bi krčenje kriterijev vodilo v še večja odpuščanja.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je danes potrdil, da je bilo to dopolnilo neusklajeno. A kriterij delovne dobe je pri določanju presežnih delavcev po njegovih besedah mogoče dogovoriti tudi v kolektivnih pogodbah.

Delodajalci medtem umik tega kriterija iz ZDR pozdravljajo.

Glede odpovednih rokov in agencijskega dela še nejasnosti

Počivavšek je sicer danes med vprašanji, ki še čakajo na zbližanje, izpostavil tudi odpovedne roke in agencijsko delo. Ministrstvo za delo predlaga, da se z današnjih največ 120 dni skrajšajo na največ 60 dni. Sindikatom se zdi ta poseg prevelik, zato zahtevajo, da trajajo največ 90 dni.

Predlog ZDR predvideva tudi 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oziroma uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji. Sindikati zahtevajo, da je kvota 10-odstotna, delodajalci pa tovrstno omejevanje zavračajo.

Poleg tega bi v gospodarstvu še bolj omejili pravico do odpravnine ob upokojitvi, ki bi po trenutnem predlogu pripadala tistim delavcem, ki so pri zadnjem delodajalcu delali najmanj pet let. Nasprotujejo tudi uvedbi odpravnin pri pogodbah za določen čas.

STA

---