Na ustavno sodišče še ena pobuda za ustavno presojo datuma volitev

Odvetnik Dino Bauk je v imenu uredništva Mladine in drugih podpisnikov na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev.

Odvetnik Dino Bauk je v imenu uredništva Mladine in drugih podpisnikov na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev Foto: STA
Odvetnik Dino Bauk je v imenu uredništva Mladine in drugih podpisnikov na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev Foto: STA

LJUBLJANA > Predlagajo absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje odloka do končne odločitve.

Kršena naj bi bila pravica voliti

Pod pobudo za ustavno presojo so podpisani Spomenka Hribar, Zdenka Čebašek Travnik, Marina Tavčar Krajnc, Violeta Tomič, Barbara Rajgelj, Tanja Lesničar Pučko, Uroš Lubej, Damjan Mandelc, Dušan Keber, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Tadej Troha, Božo Repe, Jože Vogrinc, Boris Vezjak, Miha Blažič - N'toko, Veno Taufer, Jože Mencinger, Dušan Jovanović, Jani Kovačič, Robert Botteri, Jure Trampuš, Borut Mekina, Peter Petrovčič, Urša Marn, Klemen Košak, Lenart Zajc, Andreja Zajc in Grega Repovž.

Pobudniki za oceno ustavnosti zatrjujejo, da je rešitev v odloku, da se državni zbor razpusti s 1. junijem 2014 in so volitve 13. julija, v nasprotju s 1., 3., 43, in 44. členom ustave. Julij je namreč čas poletnih šolskih počitnic in čas poletnih dopustov. Z izvedbo volitev in pred njimi tudi bistvenega dela volilne kampanje, saj bodo zadnji trije tedni že potekali v času počitnic, bo kršena volilna pravica iz 43. člena ustave, zatrjujejo pobudniki.

Pojasnjujejo, da je pravica voliti kršena vsem tistim, ki bodo v tem času na dopustu in jim bo oddaja volilnega glasu dejansko onemogočena ali bistveno otežena.

Kandidatom novih in zunajparlamentarnih strank otežena možnost predstavitve

Pravica biti voljen pa bo kršena kandidatom novih in zunajparlamentarnih strank, ki jim bo zaradi poteka najpomembnejšega dela volilne kampanje (zadnji trije tedni) v času poletnih počitnic in dopustov onemogočena oziroma bistveno otežena možnost predstavitve sebe in svojega političnega programa ter s tem tudi bistveno zmanjšana možnost uspeha na volitvah v primerjavi s kandidati parlamentarnih strank. Posledično je zato kršena pravica vseh volilnih upravičencev do informirane odločitve o tem, koga voliti, ki je sestavni del aktivne volilne pravice, dodajajo.

Poudarjajo še, da je Slovenija skladno s 1. členom ustave demokratična republika, v kateri ima po 3. členu oblast ljudstvo. Svojo oblast ljudstvo uresničuje neposredno in z volitvami. Tako je stopnja legitimnosti izvoljenih poslancev v neposredni korelaciji z volilno udeležbo. Določitev datuma volitev tako sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice.

Struktura volilcev bi bila drugačna

Že v torek so pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi DZ in razpisu predčasnih volitev vložili Krščanski socialisti Slovenije in društvo Davkoplačevalci se ne damo.

Odsotnost znatnega dela volilnega telesa, ki v julijskem času dopustuje v tujini, po navedbah iz pobude vpliva tudi na reprezentativnost dela volivcev, ki se volitev lahko udeleži. Struktura tistih, ki bi se volitev udeležili v poletnem času, je namreč po mnenju pobudnikov lahko bistveno drugačna od tiste v preostalih nepočitniških mesecih. Na to vplivajo različne materialne možnosti ljudi, različne navade v zvezi z načinom preživljanja dopusta ter opravila, ki nekatere skupine prebivalstva zaradi dela, ki se intenzivira v poletnem času (turizem, kmetijstvo), ohranjajo doma.

Volitve med počitnicami prinašajo nizko stopnjo legitimnosti prihodnje oblasti

Pobudniki opozarjajo še na trenutno visoko stopnjo nezaupanja aktualni politiki, ki se kaže v praktično vseh meritvah javnega mnenja, tudi nedavne volitve v Evropski parlament je abstiniralo 76 odstotkov volilnih upravičencev. “Razpisati volitve v državni zbor v počitniškem času v takšnih družbenih razmerah pomeni vnaprejšnje pristajanje na visok demokratični primanjkljaj in izjemno nizko stopnjo legitimnosti prihodnje oblasti, katerekoli politične barve že bo,” so prepričani.

Parlamentarne stranke bi lahko skovale politični dobiček

Opozarjajo še, da striktno upoštevanje rokov omogoča, da lahko aktualne parlamentarne stranke, če ocenijo, da bi se jim nizka volilna udeležba v nekem trenutku izplačala, s svojim ravnanjem (odstop predsednika vlade in nato neizvolitev novega) volitve premaknejo v čas nizke volilne udeležbe in svoj politični dobiček skujejo na preprečitvi glasovanja na volitvah zajetnemu delu volilnih upravičencev.

Ustavno sodišče že trikrat odločilo proti kampanji in volitvam v času počitnic

Spomnili so tudi na navedbe ustavnega sodišča glede referenduma o arhivih, kjer da je to navedlo, da določitev dneva glasovanja v času praznikov in počitnic sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu. Tako pobudniki sledijo mnenju pravnika Andraža Terška, ki poudarja, da je ustavno sodišče že trikrat odločilo, da volilne kampanje in volitev ne sme biti v času poletnih počitnic.

“Sprejetje takšne ustavnopravne razlage je smiselno tudi zaradi dejstva, da se zaradi ustavno in zakonsko določenih rokov za razpis rednih volitev poslancev v DZ te z vsakimi naslednjimi volitvami pomikajo proti poletnima mesecema, in bi se tako lahko s problemom potrebe razpisa volitev v času poletnih počitnic kmalu srečali že pri razpisu rednih volitev,” dodajajo pobudniki.

STA


Najbolj brano