Na Norveškem je v petkovih napadih umrlo 92 ljudi

Število smrtnih žrtev petkove eksplozije v prestolnici Oslo in strelskega napada v počitniškem kampu podmladka norveški laburistov na otoku Utoya v bližini prestolnice se je po zadnjih podatkih policije povzelo na 92.

Odpri galerijo

OSLO, LONODON, STOCKHOLM> Petkova eksplozija v Oslu je po podatkih policije zahteval sedem žrtev, število mrtvih v streljanju na otoku Utoya pa se je po zadnjih podatkih povzpelo na 85, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Policija je v zvezi z napadoma že aretirala in obtožila 32-letnega Norvežana, ki naj bi bil krščanski skrajnež, preiskuje pa tudi navedbe očividcev, da naj bi bil v streljanje na otoku vpleten še en moški.

Policija opozarja, da bi se število žrtev lahko še povišalo, saj se iskanje žrtev nadaljuje.

Namestnik načelnika policije v Oslu Roger Andresen je ob tem dejal, da sta napada zagotovo teroristično dejanje, za kar je po norveški zakonodaji zagrožena kazen do 21 let zapora.

Storilec priznal napade

Norveška policija je danes na novinarski konferenci sporočila, da je domnevni teroristični napadalec na Norveškem med zaslišanjem priznal strelski napad na otoku, ni pa razkril motiva za svoja dejanja. Prav tako tudi ni razkril, ali je deloval na lastno pest ali je imel pomagače.

Policija je še razkrila, da se je strelski napadalec na otoku Utoya predal takoj, ko je policija prispela na otok. To se je zgodilo 45 minut potem, ko se je na otoku, ki je od Osla oddaljen približno 40 kilometrov, začelo streljanje. Hkrati so policisti tudi priznali, da je imela posebna protiteroristična enota, ko so jo obvestili o streljanju, težave pri nabavi čolna, kar naj bi natančneje raziskali.

Zaslišanje osumljenca je policija ocenila kot "težavno", čeprav naj bi bil 32-letnik pripravljen na sodelovanje. Potrdili so tudi, da so na otoku našli dva kosa strelnega orožja. 32-letnik naj bi v ponedeljek privedli pred preiskovalnega sodnika.

Za eksplozijo v Oslu je bila kriva bomba v avtomobilu

Policija je tudi potrdila, da je bila petkova eksplozija v središču Osla, ki je zahtevala najmanj sedem smrtnih žrtev, posledica avtomobila bombe.

Tiskovni predstavnik Evropola Soeren Pedersen pa je za ameriško tiskovno agencijo AP potrdil, da Europol po napadih na Norveškem oblikuje skupino več kot 50 strokovnjakov, ki naj bi državam na severu Evrope pomagali v boju proti terorizmu.

Skupina, ki ima sedež v Haagu, naj bi v prihodnjih tednih tako pomagala pri preiskavah. Skrajno desničarske skupine po Pedersenovih besedah postajajo "vedno bolj profesionalne, vedno bolj agresivne pri novačenju ljudi za svoje cilje".

V Oslu je mirno, središče mesta je še zaprto

V norveški prestolnici Oslo je dan po bombnem napadu razmeroma mirno. V mestu sicer ni pravega vrveža, trgovine v središču so zaprte, javni prevoz pa deluje normalno, je povedala Slovenka, ki živi v Oslu, Irena Jakopanec.

Na ulicah Osla je bilo danes precej ljudi, verjetno so nekateri želeli pogledati, kakšno je stanje v mestu, pravi Jakopančeva in dodaja, da je središče mesta, kjer je prišlo do eksplozije, še vedno zaprto, varujejo ga predstavniki norveške vojske.

Ljudje so prestrašeni in šokirani

Sicer je v Oslu po njenih besedah razmeroma mirno, manj je tudi prometa, čeprav javni prevoz deluje normalno. Ljudje so sicer še vedno pretreseni, ni pa pravega mestnega vrveža. Prebivalci so šli po svojih vsakodnevnih opravkih in ni vse popolnoma zastalo, je razmere v Oslu dan po tragediji opisala Slovenka.

"Ljudje so prestrašeni in šokirani. Vsi zbiramo vtise oziroma bi želeli, da se v to jutro ne bi zbudili, toda taka je realnost in z njo se bomo morali soočiti," je dejala.

Pojasnila je tudi, da so trgovine v mestu večinoma zaprte, odprte so le nekatere trgovine z živili izven mestnega jedra.

V Oslu je po njenih besedah nekaj območij varovanih, ponekod so preiskave. Policija po njenem mnenju verjetno raziskuje, ali je v teroristični napad še kdo vpleten, saj "je težko verjeti, da bi to izpeljal en sam človek".

Napada sta sicer osumljena dva človeka, Irena Jakopanec pa več informacij kot so te, ki se trenutno pojavljajo v medijih, nima.

"To je zelo hud in težak udarec za Norveško. Udarili so v najbolj dragoceno Norvežanom, pobili so otroke. Skoraj se ne da izraziti in niti razumeti, kako se lahko nekdo odloči za kaj takega," je še dejala Irena Jakopančeva. Po njenih besedah pa je dejstvo, da gre za skrbno načrtovan napad.

Norveška in svet globoko pretresena

Na napada na Norveškem so se odzvale številne države in mednarodne organizacije po svetu, ki so napada obsodile.

Norveška policija je v povezavi z napadoma prijela moškega, ki so ga danes tudi uradno obtožili odgovornosti, tako za bombni napad kot za streljanje na otoku Utoya. Policija je obtoženega opisala kot skrajno desničarskega krščanskega fundamentalista.

Gre za 32-letnega Norvežana, po navedbah policije pa naj bi osumljenec po prvih ugotovitvah deloval sam in naj ne bi bil povezan z nobeno od mednarodnih terorističnih organizacij. Policija še vedno ni razkrila njegove identitete, v medijih pa so se že pojavile navedbe, da gre za Andersa Behringa Breivika.

Sporočili so še, da je imel napadalec na otoku Utoya 30 minut časa za strelski pohod, preden je otok dosegla specialna enota policije. Storilec naj bi se preoblečen v policijsko uniformo po navedbah očividcev na otok pripeljal v srebrnem dostavnem vozilu. Oborožen naj bi bil s puško in pištolo, nosil pa naj bi tudi neprebojen jopič.

Je bil storilec le eden?

Najprej je začel streljati na skupino mladih, ki so se zbrali, da bi jih seznanili z dogajanjem v norveški prestolnici. Na otoku je nato zavladala panika, nekateri so se skušali rešiti s skakanjem v vodo in plavanjem do celine, nekateri pa so se ulegli na tla in se pretvarjali, da so mrtvi. Po navedbah prič naj bi napadalec streljal tudi na ljudi v vodi, njegov strelski pohod pa naj bi trajal slabo uro.

Norveška policija pa sedaj preiskuje navedbe, da naj bi bil v streljanje v počitniškem kampu vpleten še en moški. Po navedbah očividcev naj bi na otoku videli še enega moškega, ki pa ni bil preoblečen v policista, poročajo tuje tiskovne agencije.

Norveški kralj Harald V. je napad na udeležence poletnega tabora označil kot "nepojmljivo tragedijo", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Pomembno je, da stopimo skupaj in podpiramo drug drugega," je izjavil davi v Oslu.

Policija preiskuje navedbe o še enem napadalcu

Norveška policija preiskuje navedbe, da naj bi bil v streljanje v počitniškem kampu podmladka vladajočih laburistov na otoku Utoya v bližini prestolnice Oslo vpleten še en moški.

Očividci so povedali, da je streljanje na otoku trajalo skoraj uro. 22-letna Nicoline Bjerge Schie je tako za spletno izdajo današnjega časnika Dabgladet dejala, da je napadalec streljal v razmaku desetih sekund, sam napad pa naj bi trajal tri četrt ure.

Kot je še povedala, se je skupaj s prijatelji skrila za neko skalo v vodi. "Nisem videla nič, sem pa slišala. Kričal je in tudi zmagoslavno vzklikal," je še dejala.

Eden od vodilnih predstavnikov norveškega laburističnega podmladka Adrian Pracon pa je za časnik Verdens Gang po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da je napadalec večkrat zakričal: "Vse vas bom pobil. Vsi morate umreti". Sam naj bi preživel, ker se je delal mrtvega.

Ali al Hatem, ki je prav tako preživel strelski napad, pa je za televizijo NRK dejal, da je skupina mladih najprej stekla proti moškemu, ki je bil oblečen v policista, ta pa je nato takoj začel streljati na mlade. Sam je stekel v nasprotno smer in se skril v vodo.

Najhujši napad po drugi svetovni vojni

Norveški premier Jens Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci dejal, da je bil otok Utoya "njegov otroški raj, ki se je spremenil v pekel". Glede motiva za napad pa je premier dejal, da je še prezgodaj, da bi to komentiral.

Stoltenberg je še dejal, da so petkovi dogodki "narodna tragedija". "Po drugi svetovni vojni v naši državi nismo doživeli hujše katastrofe," je dejal premier.

Kot je še povedal, je bilo načrtovano, da naj bi prav danes obiskal počitniški tabor svojega laburističnega podmladka. Priznal je, da je številne žrtve petkovega streljanja tudi osebno poznal. Stoltenberg se je sicer že srečal s preživelimi in njihovimi sorodniki. Ob tem so v premierovi bližini aretirali nekega mladeniča, ki je imel v žepu nož.

Cerkev poziva k molitvam

Na eksplozijo v Oslu in streljanje na otoku Utoya sta se odzvala tudi najvišja predstavnika krščanskih cerkva na Norveškem in dejala, da sta pretresena ter žrtvam in njihovim svojcem izrazila globoko sožalje. Evangeličanska-luteranska Cerkev, ki ji na Norveškem pripada več kot 80 odstotkov prebivalcev, je tudi pozvala k molitvam.

Norveški pravosodni minister: Ni razloga za dvig stopnje ogroženosti

Norveški pravosodni minister Knut Storberget je danes dejal, da so na Norveškem ocenili, da po petkovi tragediji ni razloga, da bi povečali stopnjo varnostne ogroženosti.

"Zaenkrat ni razloga, da bi povečali stopnjo varnostne ogroženosti" za kraljestvo, je na novinarski konferenci dejal Storberget. Dodal je, da je vlada v stalnem stiku s policijo in da razprava o stopnji ogroženosti poteka.

Švedska obveščevalna služba pa je danes po napadih na Norveškem povečala varnost na območju glavnih stavb švedske vlade in norveškega veleposlaništva. Hkrati so v Stockholmu sporočili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov na Norveškem.

Dodali so, da stopnja ogroženosti ostaja nespremenjena, in je povišana, ob tem pa opozorili, da lahko pride do spremembe. Švedska je oktobra lani stopnjo ogroženosti povišala z nizke na povišano.

Odzivi in sožalja z vsega sveta

Teroristična napada so ostro obsodile tudi številne države in mednarodne organizacije po svetu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je bil šokiran, obsodil je nasilje in izrazil sožalje norveški vladi ter družinam žrtev.

Na napad so se odzvali tudi v ZDA, Natu in EU in ga obsodili. Globoko pretresenost zaradi eksplozije je danes izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, "ostudno" dejanje nasilja pa je obsodil tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.

Britanski premier David Cameron je izrazil ogorčenje nad "zlobnimi" napadi. "Tovrstni napadi nas grenko spominjajo na nevarnost terorizma, s katero se soočamo vsi. Ponudil sem pomoč Britanije, vključno skozi tesno sodelovanje naših tajnih služb," je povedal Cameron. "Sodelovali bomo z Norveško pri iskanju morilcev in preprečili nove žrtve. To zmoremo premagati in tudi bomo," je dodal.

Britanska kraljica Elizabeta II. je v pismu norveškemu kralju Haraldu V. izrazila sožalje in zapisala, da je globoko pretresena in prizadeta. Britansko zunanje ministrstvo je sicer svojim državljanom, ki so na Norveškem, svetovalo, naj ostanejo v stanovanjih in ne hodijo na ulice, uradnega opozorila, v kateremu bi odsvetovali potovanja na Norveško, pa niso izdali.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je obsodil napade in jih označil za "gnusno in nesprejemljivo dejanje" nasilja, nizozemski premier Mark Rutte pa je dejal, da so napadalci "pokazali popolno pomanjkanje spoštovanja do človeških življenj".

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob napadih dejala, da je "zgrožena", ter dodala, da "njena vlada in nemško ljudstvo stojita Norveški ob strani".

Kanadski premier Stephen Harper je obsodil ta "barbarska in brezčutna dejanja nasilja". Avstralska premierka Julia Gillard pa je napade označila za "brutalne" in obljubila pomoč Norveški, ki jo je označila za "dobro prijateljico in partnerko".

Ogorčenje nad napadi je izrazila tudi Japonska. Japonski premier Naoto Kan je poudaril, da se "ne sme takšnih nasilnih dejanj tolerirati", v pismu norveškemu premierju Stoteltenbergu pa je izrazil sočutje z norveško vlado in norveškim ljudstvom.

Svetovni obsodbi napadov na Norveškem se je pridružila tudi Kitajska, kljub hladnim odnosom med državama, potem ko so lani v Oslu Nobelovo nagrado za mir podelili kitajskemu oporečniku Liu Xiaoboju. "Kitajska obsoja teroristične napade in izraža sočutje do žrtev," se je glasilo kratko sporočilo kitajskega zunanjega ministrstva.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je danes napada na Norveškem obsodil kot "pošastna zločina, za katera ni opravičila". Hkrati je v telegramu norveškemu premieru izrazil prepričanje, da bodo organizatorje in izvajalce napadov najstrožje kaznovali v skladu z zakonodajo. V ločenem pismu norveškemu kralju pa je Medvedjev zapisal, da Rusija, ki si z Norveško deli arktično mejo, s svojo sosedo "v tej težki uri deli pravo solidarnost".

Teroristična napada je obsodilo tudi filipinsko zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da obžaluje tragična napada, Norveški državi in ljudstvu pa izkazalo sožalje.

Iz izraelskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je njihov obrambni minister Ehud Barak govoril s predstavniki vlade na Norveškem, izrazil sožalje in ponudil pomoč Izraela.

Izraze sožalja je norveškemu premierju Stoltenbergu izkazala tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor. "Z globokim obžalovanjem smo prejeli vesti o terorističnih napadih v središču Osla in na otoku Utoya, ki sta zahtevala številna življenja," je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina sporočila Kosorjeva.

Avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je izrazil "ogorčenje" nad dogodki na Norveškem. Tudi Fischer je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA najostreje obsodil napada.

Ogorčeni tudi v Sloveniji

Ogorčenje in pretresenost nad napadi so izrazili tudi slovenski predsednik Danilo Türk, premier Borut Pahor in ministrstvo za zunanje zadeve.

Ob tem je strokovnjak z Instituta za korporativne varnostne študije Denis Čaleta opozoril, da je terorizem globalen pojav in nobena država ni pred njim popolnoma varna. Čaleta poudarja, da dogodek na Norveškem jasno kaže, "da morajo biti službe varnostnega sistema in vsa družbena skupnost še kako pripravljeni in se zavedati, da lahko tak dogodek hitro nastane tudi v tako navidezno mirnem okolju, kot je denimo Slovenija", je opozoril Čaleta.

Norveška prestolnica sicer slovi kot simbol mednarodnih prizadevanj za mir, tam pa vsako leto tudi podelijo Nobelove nagrade za mir. STA

---