Na Hrvaškem referendum o zakonski zvezi

Na Hrvaškem poteka referendum, na katerem bo 3,8 milijona volivcev odločilo, ali bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Pričakovati je podporo ustavni spremembi, rezultat referenduma pa bo obvezujoč ne glede na volilno udeležbo.

ZAGREB > Do 16. ure se je referenduma udeležilo 26,75 odstotka volivcev.

Gre za prvi referendum, ki so ga razpisali na podlagi zbranih podpisov državljanov in tretji sploh v neodvisni Hrvaški, pokazal pa je globoke delitve v hrvaški družbi.

Razpis referenduma je spomladi zahtevala državljanska pobuda V imenu družine, ki nasprotuje istospolnim porokam, potem ko je ob podpori Katoliške cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740.000 podpisov za referendum. V ustavi sedaj zakonska zveza ni definirana.

Več protestov

Nasprotniki, ki so pozvali h glasovanju proti, med njimi so vlada, borci za človekove pravice in številne vidne javne osebnosti, med drugim ocenjujejo, da bi vnos omenjene definicije pomenil kršitev pravic istospolno usmerjenih oseb.

Približno tisoč nasprotnikov se je v soboto zvečer zbralo v Zagrebu, kjer so se udeležili protesta proti referendumu, ki je po njihovem mnenju diskriminatoren. Opozorili so tudi na nevarnost novih konservativnih referendumskih pobud proti manjšinam ali glede občutljivih vprašanj, kot je splav, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Predsednik vlade in SDP Zoran Milanović, ki je že pred referendumom povedal, da bo glasoval proti, je danes ob oddaji glasu v Zagrebu znova izrazil nasprotovanje pobudi. Referendum je označil za žalostnega in nesmiselnega, saj bo njegova levosredinska vlada kmalu sprožila postopek za sprejem zakona o registriranem partnerstvu, s katerim namerava urediti materialne pravice istospolnih parov.

Milanovič: Gre za prikrito homofobijo

“Upam, da je zadnjič, da na ta tak način in o takem vprašanju odločamo na referendumu,” je dejal Milanović, ki je izpostavil, da gre za zasebno vprašanje.

Kasneje je v Šibeniku referendum označil kot prikrito homofobijo in pripravo na referendum o cirilici. To pa jim po njegovih besedah ne bo uspelo, ne glede na to, koliko podpisov bodo zbrali. “To je zadnji referendum, na katerem večina odvzema pravice manjšini,” je dejal po poročanju Hine.

Predsednik države Ivo Josipović je ob oddaji glasu poudaril, da gre za referendum o svetovnonazorskem vprašanju, ki praktično ne bo ničesar spremenil, katerega sporočilo in rezultat pa bo treba spoštovati.

Predsednik opozicijske HDZ Tomislav Karamarko, ki je potrdil, da je glasoval “za”, je ob oddaji glasu izrazil prepričanje, da se bo referenduma udeležil prepričljiv odstotek volivcev.

Bojkot medijev

Državna volilna komisija je sporočila, da se je glasovanja do 16. ure udeležilo 26,75 odstotka volivcev. Prejeli so tudi “večje število” pritožb zaradi suma, da volilne skrinjice na voliščih niso pravilno zapečatene. Večina pritožb se nanaša na Zagreb in jih že preučujejo, so dodali.

Referendum poteka v znamenju bojkota medijev državljanske pobude V imenu družine. Časnik Večernji list, spletni 24sata, hrvaška tiskovna agencija Hina ter komercialni televiziji Nova TV in RTL so se namreč pridružile bojkotu poročanja s sedeža te pobude. K bojkotu je v soboto pozvalo Hrvaško novinarsko združenje, potem ko je pobuda prepovedala hrvaški javni televiziji HRT, Indexu, Net.hr, T-portalu, vsem izdajam skupine EPH ter časniku Novi list poročanju s svojega sedeža zaradi neprofesionalnega poročanja o referendumu.

Referendum je sicer v preteklih tednih še dodatno poglobil razlike med državljani, ki se občutno razhajajo pri ideološko obarvanih družbenih temah.

Za razliko od volitev pri državnem referendumu danes ne velja volilni molk, tako lahko zagovorniki in nasprotniki dopolnila ustave tudi danes vodijo svoje kampanje. Te niso dovoljene samo na voliščih in v njihovi bližini.

STA

---