Na Hrvaškem prvi azil istospolno usmerjeni osebi

Hrvaška je odobrila prvi azil istospolno usmerjeni osebi, danes poroča Jutarnji list. Po neuradnih informacijah gre za fanta iz Ugande, ki je v vlogi za azil poudaril, da se v domovini ne počuti varnega zaradi svoje spolne usmerjenosti.

Hrvaška je odobrila prvi azil istospolno usmerjeni osebi. Po neuradnih informacijah gre za fanta iz Ugande, ki je v vlogi za azil poudaril, da se v domovini ne počuti varnega zaradi svoje spolne usmerjenosti. Foto: Wikipedia
Hrvaška je odobrila prvi azil istospolno usmerjeni osebi. Po neuradnih informacijah gre za fanta iz Ugande, ki je v vlogi za azil poudaril, da se v domovini ne počuti varnega zaradi svoje spolne usmerjenosti. Foto: Wikipedia

ZAGREB > Uganda je pred kratkim sprejela zakon, ki predvideva dosmrtni zapor za homoseksualce.

Časnik poudarja, da je dobil hrvaško osebno izkaznico in da mu je Hrvaška verjetno rešila življenje glede na ostro protigejevsko zakonodajo v Ugandi.

Primer mladega Ugandčana morda napoveduje spremembe trendov v postopkih za pridobitev azila na Hrvaškem, ki je po mnenju nevladnih organizacij in medijev prestrog in okorel, ocenjuje časnik. Na Hrvaškem odobrijo desetkrat manj azilov, kot je povprečje EU, navaja časnik. Azil najpogosteje dobijo prebivalci Afganistana, Rusije in Sirije.

Od leta 2004, ko je bil sprejet zakon o azilu, je bilo na Hrvaškem vloženih dobrih 4000 prošenj za azil. Prosilci čakajo na odgovor hrvaških oblasti najmanj pol leta, medtem pa so večinoma nameščeni v azilnih domovih.

Pozitiven odgovor je dobilo 52 tujcev, še 48 pa se jih je moralo zadovoljiti s statusom subsidiarne zaščite, kar pomeni, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz zakona o azilu in imajo pravico do začasnega bivanja na Hrvaškem.

Medtem ko je bilo pred petimi leti slabih 150 zahtev za azil, se je v preteklih dveh letih število zahtev nekajkrat zvišalo. Kljub temu na Hrvaško ni velikega pritiska priseljencev, ker še vedno velja za tranzitno državo.

Podatki hrvaškega Rdečega križa kažejo, da četrtina tistih, ki dobijo azil na Hrvaškem, odide v države zahodne Evrope.

Rdeči križ opozarja tudi na dejstvo, da se mnogi tujci, ki so vložili zahtevo za azil oziroma so zatočišče na Hrvaškem dobili, soočajo z diskriminacijo, fizičnimi napadi in rasizmom ter da jih ima lokalno prebivalstvo najpogosteje za tatove, posiljevalce in kriminalce.

STA


Najbolj brano