Na Hrvaškem kampanja za vstop v EU

Na Hrvaškem so danes obeležili uradni začetek kampanje pred referendumom o vstopu države v EU, ki bo 22. januarja. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić ob predstavitvi kampanje pričakuje, da bodo državljani podprli članstvo Hrvaške v uniji.

 Foto: Tino Mamić
Foto: Tino Mamić

ZAGREB> Po besedah Vesne Pusić bo imela kampanja pet osnovnih elementov, med katerimi sta preglednost in dostopnost vseh dokumentov v zvezi s pogajanji z EU, in sicer na spletnih portalih vlade in zunanjega ministrstva kot tudi v posebnih brošurah, ki jih bodo natisnili v več kot 2,1 milijona izvodov.

V spotu tudi Kosorjeva

Poleg tega so predvidene razprave zagovornikov in nasprotnikov članstva Hrvaške v EU na nacionalnih televizijskih in radijskih postajah. Po besedah Pusićeve so posneli tudi osem medijskih sporočil najvišjih državnih uradnikov, ki jih bodo predvajali na več kot sto nacionalnih in lokalnih elektronskih medijih.

Poleg predsednika države Iva Josipovića in premierja Zorana Milanovića bo eno od teh sporočil državljanom poslala sedanja podpredsednica sabora in predsednica največje opozicijske stranke HDZ Jadranka Kosor, saj članstvo v EU podpirajo vse glavne hrvaške stranke, je na novinarski konferenci na zunanjem ministrstvu pojasnila Pusićeva. Ob tem je povedala, da bodo za kampanjo porabili 4,8 milijona kun (640.000 evrov) proračunskega denarja.

60 odstotkov za?

Na novinarsko vprašanje o načrtih hrvaške vlade v primeru neuspeha referenduma je Pusićeva sicer izrazila upanje, da bodo državljani podprli vstop Hrvaške v EU. Ob tem je spomnila na izide decembrske raziskave, ki je pokazala, da je prihod na volišča 22. januarja napovedalo 82 odstotkov vprašanih. Med njimi je bilo 60 odstotkov takih, ki članstvo podpirajo, 33 odstotkov pa mu nasprotuje.

V primeru neuspeha referenduma, je pojasnila Pusićeva, lahko vlada v enem letu znova razpiše referendum, je pa prihodnost Hrvaške v uniji po njenem mnenju negotova tudi v primeru uspeha na ponovljenem referendumu.

Če bi na ponovljenem referendumu državljani podprli članstvo, je vprašanje, ali in kdaj bi članice EU začele ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe oziroma ali bi zadržale vstop Hrvaške do vstopa katere od drugih držav v regiji, je pojasnila Pusićeva. Vlada bo morala nadaljevati izvajanje reform, sicer ne bo denarja, ki ga je za Hrvaško kot svojo prihodnjo članico namenila EU, je še dodala.

Nasprotniki hočejo enakopravnost

Medtem je skupina neparlamentarnih strank, društev in posameznikov, zbranih v Svetu za Hrvaško - ne v EU, danes od državnih institucij zahtevala, da razveljavijo razpis referenduma o vstopu v EU za 22. januar. V pismih saboru, vladi, predsedniku države, ustavnem sodišču ter medijem so zahtevali javno razpravo, v kateri bi bili enakopravno zastopani in financirani tako zagovorniki kot nasprotniki vstopa v unijo.

Kot nedopustno so ocenili uradno državno predreferendumsko kampanjo, s katero bo "politična elita" uporabljala nacionalne in lokalne medijske koncesije za predstavitev "enostranskih propagandnih sporočil za promocijo zgolj ene teze".

Na današnji novinarski konferenci v Zagrebu so še poudarili, da je članstvo Hrvaške v EU izjemno nevarno in škodljivo ter da je treba hrvaškim državljanom povedati, da bodo v EU še slabše živeli kot zdaj živijo na Hrvaškem.

Za soboto 14. januarja so napovedali protestno zborovanje na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića, na katerem naj bi državljane seznanili "z vsemi relevantnimi argumenti proti članstvu v uniji".

Hrvaška bo članica julija prihodnje leto

Če bodo državljani na referendumu 22. januarja večinsko podprli vstop v EU, bo Hrvaška polnopravna članica EU predvidoma postala s 1. julijem 2013, ko se izteče rok za ratifikacije njene pristopne pogodbe v parlamentih vseh 27 članic EU.

Zunanja ministrica Pusićeva je sicer danes tudi zanikala poročanje medijev, da naj bi hrvaška vlada umaknila tožbo zaradi genocida proti Srbiji. Izpostavila je, da je to možno, a šele potem ko bodo uredili tri temeljna odprta vprašanja med Hrvaško in Srbijo, ki so bila na mizi, preden je Srbija vložila protitožbo. Gre za reševanje usod pogrešanih oseb v vojni, vrnitev zaplenjenega premoženja Hrvaški in sojenje za vojne zločine, je dejala Pusićeva.

STA


Najbolj brano