NLB s spornimi krediti oškodovana za 48 milijonov evrov

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje kazniva dejanja gospodarske kriminalitete na območju Maribora in Ljubljane. Gre za preiskave na podlagi obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ter ovadb NLB.

LJUBLJANA > Doslej ugotovljena škoda zaradi odobritve več spornih kreditov dvema podjetjema iz Maribora znaša približno 48 milijonov evrov.

Preiskovalci so danes na podlagi sodnih odredb opravili 11 hišnih preiskav na naslovih fizičnih in pravnih oseb, pri katerih so iskali poslovno dokumentacijo in druge materialne dokaze, ki utegnejo biti dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Postopek poteka zoper pet fizičnih oseb, prostost pa so začasno za čas hišnih preiskav odvzeli trem osebam, zdaj so vse že na prostosti, je v izjavi za medije povedal direktor NPU Darko Majhenič.

Preiskava na podlagi obvestila KPK

Majhenič je povedal, da so preiskave sprožili na podlagi obvestila Komisije za preprečevanje korupcije o sumu storitve več kaznivih dejanj, nadaljevali so na podlagi lastne dejavnosti, sum kaznivega dejanja pa je naznanila tudi oškodovana banka. O tej je povedal, da gre za banko v večinski državni lasti.

Kot so sporočili tudi iz NLB, je bil namen preiskave zbiranje dodatnih dokazov in razjasnitev okoliščin sumov kaznivih dejanj. Banka je sume zaznala že pred časom ter v zvezi z njimi podala ovadbo, ki jo je v zadnjem obdobju še dopolnila. “Gre za sume kaznivih dejanj, povezanih z enim največjih potencialnih oškodovanj banke v zadnjih letih,” so zapisali v sporočilu za javnost.

NLB je izrecno zainteresirana, da se taki sumi čim prej raziščejo, zato današnjo preiskavo NPU pozdravlja. “V NLB smo zadovoljni, da sodelovanje banke z organi pregona in preiskovanja dobro poteka, kar štejemo za pomemben korak naprej,” je ob zaključku preiskave povedal predsednik uprave NLB Janko Medja.

Zagrožena kazen do osem let zapora

Policijska preiskava poteka v smeri utemeljitve več sumov storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Za obe kaznivi dejanji je zagrožena kazen osem let zapora, je povedal Majhenič.

Predkazenski postopek poteka zoper pet fizičnih oseb, in sicer zoper bivšega direktorja podjetja iz Ljubljane, ki se je ukvarjalo z odkupom terjatev, dva bivša direktorja regijske organizacijske enote oškodovane banke ter odgovorni osebi dveh podjetij iz Maribora, ki sta najeli več spornih kreditov in jih nikoli odplačali. Od teh je eno v stečaju, drugo pa v postopku likvidacije.

Prvo podjetje iz Maribora je leta 2006 in 2009 pri banki najelo dva kredita v višini po 4,8 milijona evrov brez zagotovitve ustreznih zavarovanj, ki ju ni nikoli odplačalo, poleg tega pa mu je bivši direktor regijske enote banke med januarjem 2007 in decembrom 2010 v nasprotju s kreditno pogodbo omogočil večkratno koriščenje sredstev iz kratkoročnega revolving kredita, prav tako brez ustreznih zavarovanj.

Podjetje kredita ni vrnilo

Drugemu podjetju iz Maribora pa je isti osumljeni bivši direktor regijske enote banke med aprilom in septembrom 2010 dovolil črpanje posameznih zneskov kredita do skupne višine 25,5 milijona evrov, pa čeprav pogoji v kreditni pogodbi niso bili izpolnjeni. Predlagal je tudi odobritev kredita v višini 5,6 milijona evrov, pri tem pa za zavarovanje predlagal hipoteko na občutno precenjeni poslovni stavbi v tujini. Podjetje kredita ni nikoli vrnilo in si tako pridobilo protipravno premoženjsko korist v višini 3,6 milijona evrov.

Pri vseh navedenih kaznivih dejanjih obstajajo tudi utemeljeni razlogi za sum, da sta obe odgovorni osebi družb kreditojemalk osumljeni kaznivih dejanj napeljevanja h kaznivim dejanjem zlorabe položaja in zlorabe položaja ali zaupanja. Po doslej ugotovljenem znaša povzročena škoda približno 48 milijonov evrov, je povedal Majhenič.

Fiktivne pogodbe o odkupu terjatev?

Bivši direktor podjetja iz Ljubljane, ki se je ukvarjalo z odkupom terjatev, pa je med februarjem 2007 in junijem 2008 sklenil devet pogodb o odkupu terjatev v skupnem znesku 16,6 milijona evrov. Zanje preiskovalci sumijo, da so fiktivne oziroma izmišljene, prav tako pa jih domnevni glavni dolžniki ob dospelosti niso plačali, niti jih potem nista plačala prodajalca terjatev, ki sta se sicer v teh poslih zavezala kot regresna dolžnika.

Kot poroča Radio Slovenija, gre za sporno kreditiranje podjetja Oil Metal Company v lasti Samida Osmanovića in posle podjetja Montavar, ki ga je Osmanović prodal Goranu Mladenoviću. Pri tem naj bi bili neuradno vpleteni še Zoran Bizjak, ki je do konca aprila 2008 vodil družbo LHB Finance, ter Borut Ratej in Albin Turk, ki sta leta 2010 vodila mariborsko poslovalnico NLB. Vsem grozi do osem let zapora.

STA

---