Muižnieks o izbrisanih: To ni konec zgodbe, je pa dober začetek

Komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Nils Muižnieks je danes v Bruslju pozdravil napredek Slovenije pri soočanju z vprašanjem izbrisanih, a opozoril, da ta “ni idealen in ni popoln”.

BRUSELJ > “To ni konec zgodbe, pa zelo dober začetek,” je komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Nils Muižnieksocenil pred sredinim obiskom notranjega ministra Gregorja Viranta v Strasbourgu.

“Moje sporočilo je, da pozdravljam napredek Slovenije pri soočanju s tem dolgoletnim vprašanjem. Vem, da je to težko vprašanje, ki obstaja že več kot 20 let, in pozdravljam dejstvo, da vlada jemlje svoje obveznosti iz Evropske konvencije o človekovih pravicah zelo resno in da se je odločila za odškodnine,” je dejal Muižnieks pred Virantovim obiskom.

Muižnieks: Konkreten korak naprej po tolikih letih

Zakon o odškodninski shemi za izbrisane je po komisarjevih besedah “velik korak naprej”. “Jasno je, da to ni konec zgodbe. Ministra bom pozval, naj preuči tudi tiste ljudi, ki niso vključeni v odškodninsko shemo, okoli 12.000 jih je, in sčasoma ponovno oceni, ali obstaja potreba po razširitvi obsega zakona tudi na te ljudi,” je poudaril Muižnieks.

O ustreznosti odškodninske sheme komisar ni želel presojati, češ da je za to pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice. Dodal pa je še, da ta “konkreten korak naprej po toliko letih”, ki ga sicer pozdravlja, “ni ne idealen ne popoln”, ter izpostavil, da ve, da mnogi niso zadovoljni z višino odškodnine in krogom upravičencev.

To so sporočila komisarja pred sredinim obiskom notranjega ministra Viranta v Strasbourgu. Virant se bo udeležil zasedanja odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope in jih seznanil z vsebino zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, imenovanega tudi zakon o odškodninski shemi, ki ga je 21. novembra sprejel državni zbor.

50 evrov na mesec

Zakon po navedbah ministrstva sledi sklepom septembrskega zasedanja odbora Sveta Evrope. Z dopolnili k prvotnemu predlogu zakona se je razširil krog upravičencev, v upravnem postopku se je višina denarne odškodnine (pavšala) za vsak zaključen mesec izbrisa zvišala s 40 evrov na 50 evrov. Najvišja možna odškodnina za izbrisanega je določena pri 36.000 evrov.

Ker sprejetje odškodninske sheme ne pomeni le implementacije sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ampak gre za dokončno popravo krivic, ki jih je pred dvajsetimi leti zagrešila Slovenija, se pričakuje, da bo odbor v sklepih podprl prizadevanja Slovenije in sprejetje zakona ter njegovo besedilo ocenil kot pozitivno, menijo na ministrstvu.

STA

---