Možnosti odločanja niso volilni plen

Diskrecijska pravica nosilcev politične oblasti je omejena z ustavo in zakoni, so se strinjali udeleženci okrogle mize o upravljanju javnih zadev, ki jo je pripravila komisija za preprečevanje korupcije.

LJUBLJANA>Diskrecijska pravica, torej pravica, da nek politični organ po svoji presoji izbere rešitev, ki se mu v naboru možnih zdi najprimernejša, je nujno potrebna, so se strinjali udeleženci okrogle mize, a ta diskrecijska pravica ne more biti neomejena; meje ji postavljajo ustava in zakoni.

Ustavni pravnik dr. Franci Grad je med drugim opozoril na diskrecijsko pravico pri kadrovanjih, ki jih opravlja državni zbor. Po eni strani so imenovanja, ki jih opravi DZ, pod večjim nadzorom javnosti, po drugi pa se zamegljuje odgovornost za ta imenovanja. Bolj kot vsebina oziroma kakovost posameznega kandidata je namreč prišlo v ospredje to, da kandidat zbere politično večino.

“Politična diskrecija pomeni tudi politično odgovornost in samoomejevanje,” poudarja Grad. Ko si politika vzame preveč diskrecijske pravice, morajo na to opozoriti institucije, kot so protikorupcijska komisija, pa tudi mediji, ki opozarjajo pa te pojave.

Ustavni pravnik dr. Erik Kerševan opozarja, da se dobre oblasti ne da iztožiti. Doseči jo je mogoče le izboljševanjem etike in morale: “Če nosilec oblasti stalno krši zakone in predpise, potem se tega ne da preprečiti s sodnimi postopki.”

Strokovnjak za upravno pravo dr. Rajko Pirnat pa trdi, da mora biti diskrecijska pravica oblasti omejena omejena le na najožji krog političnih funkcij. Tudi v teh primerih pa to diskrecijsko pravico omejujejo ustava in zakoni. Tudi ko ustanovitelj javnega zavoda diskrecijsko izbira vodjo zavoda, se mora omejiti s spoštovanjem razpisnih pogojev. “Možnosti odločanja javne oblasti niso volilni plen oblasti,” pravi Pirnat. JK

---