Možni sta dve vrsti odzivov na resolucijo - evropski in ukrajinski

Svet SDS je danes na izredni seji v zvezi z resolucijo Evropske ljudske stranke (EPP) sprejel vrsto usmeritev za prihodnje, je v izjavi za javnost povedal predsednik stranke Janez Janša. Katere so te usmeritve in kakšne bodo aktivnosti za njihovo realizacijo, še ni razkril, dejal je, da bo stranka javnost o tem sproti obveščala.

LJUBLJANA > EPP je ta teden izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji. Soglasno je sprejela resolucijo z več sklepi, v katerih je med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi obsodbe prvaka SDS Janeza Janše. V EPP upajo, da bo obravnava Janševe pritožbe na sodišču druge stopnje v treh mesecih.

In kot je danes povedal Janša, je svet stranke obravnaval tudi burne odzive na resolucijo v Sloveniji. Pri tem je Janša člane sveta seznanil s pozivom enega od podpredsednikov EPP, ki je Janši dejal, naj pozorno spremljajo odzive. Na podlagi teh odzivov pa bo Evropa lahko dodatno presodila, kakšna je situacija v Sloveniji in koliko je ta resolucija zadela bistvo.

Na resolucijo možni dve vrsti odzivov - evropski in ukrajinski

Omenjeni podpredsednik mu je dejal, da sta na resolucijo možni dve vrsti odzivov - evropski in ukrajinski. Evropski bi bil, da bi resolucijo enostavno sprejeli na znanje, je pojasnjeval Janša. Vsak poziv k spoštovanju pravne države in rokov je dobrodošel, je Janša povzel besede omenjenega.

Ukrajinski odziv pa je, da je resolucija, "ki poziva k poštenemu in nepristranskemu sojenju, na dokončanje reform in tranzicije, razglašena za vmešavanje v notranje zadeve, za pritisk na neodvisno sodstvo in za nesprejemljivo soljenje pameti iz tujine. Če se bo to zgodilo, bo le še dodaten dokaz, da je ta resolucija zadela bistvo in da so morda bili še preblagi. Sami lahko ugotovite, kakšen je bil ta odziv v Sloveniji," je poudaril.

Janša se je zahvalil Masleši, Fišerju in Pličaniču

Tukaj se je zahvalil predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši, generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in pravosodnemu ministru Senku Pličaniču, “ki so s svojim reakcijami dodatno dokazali, da analize, ki so jih sprejemali v SDS, držijo”.

Na svetu so danes obravnavali tudi zadnje dogajanje v državnem zboru, torej glasovanje o proračunu in nepremičninskem davku ter "dodatno zadolžitev države v ozadju" in izglasovano zaupnico vladi. Nekoliko so presenečeni nad tem "teatrom, ko se za zmago razglaša sprejetje krivičnega in škodljivega nepremičninskega davka in ko se za etapno zmaga razglaša najem kredita za dodatno milijardo in pol oziroma izdajo triletnih obveznic".

Slovenski davkoplačevalci bodo morali v prihodnjih treh letih, tako Janša, namreč za ta kredit plačati skoraj 220 milijonov evrov obresti. Kredit se je po njegovih besedah najelo po več kot 4,7-odstotni obrestni meri, medtem ko se denimo Španija zadolžuje po 1,7-odstotni meri, Hrvaška pa po 4,05-odstotni.

Zadolževanje ob tako visokih obrestnih merah pri alternativi ECB škandal

Tukaj Janša ugotavlja, da so dobronamerni nasveti in pripravljenost na pomoč, ki so jih izrazili v opoziciji pred in med sprejemanjem proračuna, naleteli na gluha ušesa. Poudaril je, da je Sloveniji na voljo denar Evropske centralne banke, za katerega velja obrestna mera 0,25 odstotkov. Zato se SDS zdi zadolževanje ob tako visokih obrestnih merah pri omenjeni alternativi škandal.

Janša je zato predsedniku republike Borutu Pahorju poslal pobudo, da bi se koordinacija predsednikov parlamentarnih strank, ki se bodo sestali v prihodnjih tednih, resno soočila tudi z dilemo, ali se bo Slovenija v prihodnje zadolževala poceni ali drago.

Pahorju je predlagal tudi, naj vlado zaprosi za izračune obeh scenarijev in bomo tako pred seboj imeli posledice ene ali druge možnosti. Po njegovem tudi ne zdrži primerjava z zadolžitvami v preteklih letih, saj takrat poceni denarja iz evropskega reševalnega mehanizma za banke ni bilo na voljo.

STA

---