Možna so tudi zavezništva

Potem ko je predsednik republike Borut Pahor prejšnji teden podpisal odlok, s katerim je za dan volitev v evropski parlament določil 25. maj, lahko pričakujemo pestro politično pomlad. Posebej v stranki NSi ne oklevajo. Za nosilca liste so že določili Lojzeta Peterleta, s SLS pa snujejo skupni nastop na volitvah. Slovenija ima zagotovljenih osem poslanskih mest.

LJUBLJANA > Evropski parlament si je zadal cilj, da na tokratne evropske volitve pritegne čim več volilcev. V ta namen je že septembra lani začel informacijsko kampanjo, s katero želi na evropske volitve pritegniti čim več volilcev. Slogan kampanje je Ukrepaj, sodeluj, vplivaj.

Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji vodi Janez Vouk. Kot pojasnjuje, bo evropski parlament v sklopu kampanje volilce nagovarjal med drugim s televizijskim in radijskim oglasom, plakati, na spletnih družbenih omrežjih in širše na spletu. Med zanimivimi je aplikacija My vote (Moj glas), s pomočjo katere lahko volilci preverijo, kako so posamezni evropski poslanci glasovali v svojem dosedanjem delu.

Volilna udeležba je bila v Sloveniji leta 2004 in 2009 približno 28-odstotna. Kroji jo seveda veliko dejavnikov, od medijev prek splošnega razpoloženja v posameznih okoljih do strank s svojimi kampanjami.

Opozicija ima na voljo več časa

V Sloveniji so se neposredno z volitvami dela najbolj zavzeto lotili v stranki NSi. Že več tednov se s sorodno SLS dogovarjata o skupnem nastopu na volitvah. Predsednica NSi Ljudmila Novak je prejšnji teden dejala, da je to željo izrazila SLS, ki doslej ni imela evropskega poslanca. Prepričana je, da bi skupaj dosegli zelo dober rezultat. Svet NSi je v petek pozno zvečer sklenil, naj se pogovori s SLS o tem nadaljujejo. Postavili so že nosilca liste, to je Lojze Peterle.

Svet stranke je tudi sklenil, da podpira glasovanje poslanske skupine NSi o noveli arhivskega zakona. Kot je znano, NSi sprejeto novelo podpira. Zanimivo pa je, da Peterle na zadevo gleda drugače. Prejšnji teden je predlagal sestanek organov stranke in predsednikov njenih območnih odborov, češ da se o tako pomembni politični temi ne sme odločati zgolj v ozkem krogu. Po njegovem mnenju je načelen in jasen odnos do totalitarnega režima bistven za verodostojnost stranke.

Peterletovo stališče je tako blizu stranki SDS, pobudnici arhivskega referenduma, ki je skrhala odnose med strankama (obe sta članici skupine evropskih ljudskih strank).

SDS neposredno evropskih volitev še ne postavlja v ospredje, očitno pa je, da je svojo strategijo zastavila prav z arhivskim referendumom. Neuradno naj bi bila lista kandidatov SDS že pripravljena.

PS in DL na volitvah prvič

V strankah koalicije si v okoliščinah, ko so imeli toliko opravka sami s sabo, niso mogli privoščiti tratenje časa za volitve, ki so nenazadnje še precej daleč. Še najbolj neposreden je bil do zdaj predsednik SD Igor Lukšič, ki je naznanil, da na njihovi kandidatni listi ne bo prostora za nikogar, ki ni član stranke. SD (PES, evropski socialisti) ima sicer evidentiranih že okoli 150 kandidatov. V stranki PS, ki je ob zadnjih evropskih volitvah še ni bilo, so si morali najprej najti mesto. Odločili so se za evropsko skupino liberalcev (Alde). V podobnem položaju so bili v stranki DL, ki so prav tako izbrali liberalce. V obeh strankah gre evidentiranje kandidatov h koncu.

Skupna “leva” listamalo verjetna

V Desusu so sprva razmišljali, ali se bodo evropskih volitev sploh udeležili. “Rešitev” jim je ponudil Ivo Vajgl, ki bo sicer kandidiral s samostojno listo, a s podporo Desusa. Vajgl je dejal, da obžaluje, ker so se s stranko Zares zaradi različnih stališč razšli. Zanimivo alternativo je strankam leve sredine ponudil evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Ali bo kandidiral, še ni jasno razkril, poleg tega še ne ve, ali ima podporo vlade pri morebitni vnovični kandidaturi za člana v Evropski komisiji. Omenjala se je tudi možnost, da bi nastopil na enotni listi liberalnih strank, med katerimi sta poleg PS in DL še LDS in Zares.

DAVORIN KORON

---