Mlekarne bi morale združiti moči

“V Alpskem mleku ni madžarskega mleka,” je na včerajšnji okrogli mizi, s katero so zaključili dvodnevni letni posvet zadružnikov, zatrdila predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec.

Anka Lipušček Miklavčič
Anka Lipušček Miklavčič 

PORTOROŽ> Mlekarstvo je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva in ena redkih, ki omogoča obstoj hribovskih in gorskih kmetij. Kakovost slovenskega mleka je primerljiva ali celo boljša od kakovosti evropskega povprečja. Prav zato so na letošnjem posvetu zadružnikov, ki ga je v Grand hotelu Bernardin pripravila Zadružna zveza Slovenije, predelavi mleka namenili posebno pozornost.

Vipavci se ozirajo tudi čez mejo

Medtem ko Ljubljanske mlekarne večino svojih izdelkov izvažajo v EU, jih ostale slovenske mlekarne prodajajo večinoma na domačem trgu. Mlekarna Vipava, katere paradni konj je nanoški sir, se v zadnjih letih vse bolj ozira tudi čez mejo, v Italijo. Predsednik uprave Joško Ambrožič pa pričakuje več sodelovanja med domačimi mlekarnami, zlasti manjšimi, kot sta denimo kobariška in škofjeloška.

Da bi morale slovenske mlekarne združiti svoje moči, če želijo obstati na globalnem trgu, so poudarili tudi drugi udeleženci okrogle mize. Z združitvijo moči bi se mlečna predelava nacionalizirala, kapacitete mlekarn bi se še bolje izkoristile, s tem, ko bi mlekarne okrepile svoj nastop na trgu, pa bi se izognile podrejenemu položaju pri poslovanju s trgovskimi verigami. Ker bi se zmanjšali stroški predelave mleka, bi ostalo več denarja za odkup mleka, zaradi česar kmetje ne bi več prodajali mleka v tujino, kot se je lani zgodilo na Vipavskem. Zadružna zveza Slovenije je zato že pozvala zadruge, ki so lastnice mlekarn, naj razmislijo o tovrstnem povezovanju.

V kobariški mlekarni Planika, katere sir Tolminc bo tudi kmalu prejel evropsko geografsko zaščito, so kljub krizi edini ohranili visoko odkupno ceno mleka. “Če si želi mlekarna zagotoviti zadostne količine domačega, kakovostnega mleka, ga mora dobro plačati,” je jasna direktorica Anka Lipušček Miklavčič.

Izobrazimo kupce

Dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete pa je opozoril, da bi k večji konkurenčnosti zagotovo pripomoglo tudi izobraževanje potrošnikov, ki morajo spremeniti svoje nakupovalne navade: “Ljudi je treba naučiti, da bodo ločili med kakovostnim domačim sirom in cenenim sirom iz uvoza. Pogosto sploh ne gre za pretirano razliko v ceni, ampak potrošnika premamijo reklame.”

PETRA VIDRIH


Najbolj brano