Mladim bodo vrgli rešilni pas
Slovenija se bo leta 2014 resno lotila zmanjševanja brezposelnosti med mladimi. Vlada se namerava s programom Jamstvo za mlade zavezati, da bo vsakemu v starosti od 15 do 29 let, ki po štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih še ne bo našel dela, ponudila vsaj začasno rešitev.
Anja Kopač Mrak: “Cilj je vključiti nabor ukrepov, ki bi ob predpostavki gospodarske rasti od leta 2015 dalje lahko resnično prispevali k izboljšanju stanja na področju zaposlovanja mladih” Foto: STA
LJUBLJANA
> Program Jamstvo za mlade, ki ga je ministrstvo, pristojno za delo, včeraj poslalo v 14-dnevno javno razpravo, je nastal pod vplivom Evropske komisije. Ta je države članice pozvala, naj svojim mladim v štirih mesecih po prenehanju šolanja ali začetku brezposelnosti zagotovijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljevanje šolanja, vajeništvo ali pripravništvo.
Preventiva in tudi zdravljenje
Brezposelnost med mladimi v Sloveniji se je konec leta 2012 približala 25 odstotkom. Skoraj polovica vseh brezposelnih mladih je brez delovnih izkušenj oziroma iščejo prvo zaposlitev. Narašča število dolgotrajno brezposelnih mladih. Trg dela se sooča z neustrezno izobrazbeno strukturo mladih.
Na ministrstvu za delo so v sodelovanju s predstavniki mladih in še z nekaterimi ministrstvi pripravili nabor 38 ukrepov, s katerimi želijo izboljšati razmere pri nas. Gre za preventivne ukrepe, s katerimi bi že v šolah vplivali na poklicne izbire mladih, in za podporne ukrepe, namenjene pomoči tistim mladim ljudem, ki so se že znašli med brezposelnimi.
Zoran Kotolenko z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot ključno novost na področju preventive izpostavlja vzpostavitev celovite mreže kariernega svetovanja. “Ta projekt je ključen, da ugotovimo, kaj trg dela potrebuje,” pravi in napoveduje povezovanje, vseh, ki so na ravni podjetij, regij in izobraževalnih institucij pristojni za informiranje in svetovanje o možnostih na trgu dela. Več spodbud naj bi bilo v okviru štipendijske politike namenjenih tudi izobraževanju za deficitarne poklice.
Vsem, ki so že v evidenci brezposelnih, pa se med drugim obetajo izboljšani in bolj poglobljeni programi priprav za začetek samostojne podjetniške poti. Nekaj upanja naj bi jim vlila tudi napoved, da bo na zavodih za zaposlovanje zaposlenih 68 svetovalcev, ki se bodo ukvarjali izključno z brezposelnimi mladimi.
Subvencije za pol države
Tistim mladim, ki živijo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenja (vanjo sodijo tudi občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna), bo predvidoma v prvi polovici leta 2014 na voljo tudi pomoč iz evropske finančne perspektive 2014-2020. Z desetimi milijoni evrov evropskega denarja in s prav tolikšnim deležem lastnega sofinanciranja bo Slovenija subvencionirala zaposlovalce, ki se bodo odločili za usposabljanje mladih na delovnem mestu in za nudenje pripravništva mladim.
Za vse ukrepe, ki so jih pripravili na ministrstvu, bo v dveh letih namenjenih 153 milijonov evrov, podporo iz katerega od ukrepov pa bo letno potrebovalo 37.000 brezposelnih mladih. Toliko mladih, starih do 29 let, naj bi se do konca letošnjega leta tudi vpisalo v evidenco brezposelnih (približno 60 odstotkov jih ima stalno prebivališče v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija).
A kaj se bo dogajalo z mladimi, ko se bo program jamstev za mlade iztekel oziroma ko bodo izkoristili možnosti, kot so subvencioniranje pripravništva? “Z aktivno politiko zaposlovanja ne ustvarjamo novih delovnih mest,” o že obstoječih in novih programih spodbujanja zaposlovanja težko zaposljivih skupin prebivalstva, kamor sodijo tudi mladi, priznava pristojna ministrica Anja Kopač Mrak. Če delodajalec po izteku subvencije, oprostitve plačila prispevkov ali kakšne druge spodbude, ki jo za določen čas daje država, ne more zaposliti delavca, ga pač ne bo zaposlil. Vsekakor pa lahko, na primer subvencija pripravništva mladim omogoči opravljanje strokovnega izpita, ta pa povečuje možnosti za zaposlitev.
Le definicije brez vsebine?
Mladi Slovenci podpirajo subvencioniranje pripravništva, ki ga zdaj že skoraj praviloma opravljajo volontersko, torej dobesedno brezplačno. “Konec koncev je država tista, ki najbolj izkorišča volontersko pripravništvo,” na tisto, kar se dogaja z volonterstvom v slovenskem javnem sektorju opozarja Tea Jarc iz Mladinskega sveta Slovenije.
S celotnim naborom ukrepov jamstev za mlade pa bi bili bolj zadovoljni, če bi v njih zaznali več sodelovanja med različnimi ministrstvi in če bi iz opisov nekaterih ukrepov poleg definicije lahko razbrali tudi kaj ukrep dejansko prinaša k izboljšanju položaja mladih.
JANA KREBELJ