Milijarda za Južni tok

Slovenski del plinovoda Južni tok, predvidoma dolg 266 kilometrov, bo stal več kot milijardo evrov, je ocenil predsednik uprave Gazproma Aleksij Miller.

Robert Golob Foto: STA
Robert Golob Foto: STA

MOSKVA > Aleksij Miller in direktor družbe Geoplin Plinovodi Marjan Eberlinc sta včeraj podpisala sklep o končni naložbi v slovenski del plinovoda Južni tok. Podpisovanje je pospremilo srečanje predsednikov slovenske in ruske vlade, Janeza Janše in Dmitrija Medvedjeva.

Sto gospodarstvenikov obeh držav je na poslovni konferenci iskalo priložnosti za poglobitev sodelovanja. Ena od teh je gotovo turizem. “Ruski gostje, ki pridejo v Slovenijo, danes vedo, kam pridejo, niso več presenečeni,” pravi izvršni direktor Kompasa Dimitrij Piciga. Janez Janša je posebej omenil še energetiko, gradbeništvo, avtomobilsko industrijo, informacijsko tehnologijo in telekomunikacije. Slovenski izvoz v Rusijo je lani presegel 747 milijonov evrov, kar je za četrtino več kot leto prej, uvoz iz Rusije pa je znašal 400 milijonov evrov, za tretjino več kot v letu 2010.

“To pomeni, da se Slovenija nahaja na energetskem križišču Evrope, mislim predvsem na plinsko infrastrukturo, tako da ima tak podpis s tega vidika širši pomen ne samo za družbo Plinovodi, ampak tudi za Slovenijo,” je bil zadovoljen Eberlinc.

V Sloveniji gradnje ne bo pred letom 2014

Gradnja skoraj 2500 kilometrov plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, se bo začela predvidoma decembra, končana pa naj bi bila do leta 2015. Gradnje v Sloveniji ni pričakovati pred letom 2014. Trasa bo potekala po severu države in Primorske ne bo prečkala. V Slovenijo bo po plinovodu na vstopni točki pri Lendavi priteklo 24 milijard kubičnih metrov plina, naprej v Italijo (mejo bo plinovod prečkal pri Trbižu) pa ga bo odteklo 22 milijard kubičnih metrov.

Janša se je včeraj posebej srečal tudi s predsednikom uprave največjega ruskega državnega cestnega podjetja Rosavtodor Sergejem Kelbahom. Govorila naj bi o priložnostih za sodelovanje pri gradnji in upravljanju avtocest. Miller pa je s podpredsednikom podjetja Comita Aljošo Ivančičem podpisal še delničarsko pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Telekom.

Slovenija spodbuja prihod tujih naložb, je v Rusiji poudaril Janša: “Potrebujemo nove investicije.” Premier ocenjuje, da ima Slovenija z investicijami iz Rusije dobre izkušnje in da so dobrodošle tudi v prihodnje. Tudi Medvedjev je poudaril da se rusko-slovenski odnosi dobro razvijajo; državi poleg gospodarstva povezujejo dolgo prijateljstvo, zgodovinski spomin in kulturna identiteta, je dejal.

Naj mislijo na protidobave

“Komaj čakam, da bodo dobili vsa dovoljenja in prerezali trak, da se bo plinovod začel graditi, še najbolj pa bom vesel takrat, ko bodo pritekle prve količine plina. Do takrat so to samo fototermini politikov, ki so sicer potrebni, ni pa nujno, da že pomenijo velik premik,” je podpis sklepa o Južnem toku za PN komentiral predsednik uprave družbe Gen-I Robert Golob. V primeru, da Južni tok v resnici bo, našim akterjem svetuje, naj v mednarodne razpise za dobavo opreme za gradnjo slovenskega dela plinovoda vključijo protidobave, tako da bodo slovenska podjetja od tega projekta imela kar največ. “Teren za protidobave pa je treba pripravljati že danes, ko bodo razpisi objavljeni, bo prepozno,” meni Golob. Največjo priložnost Južnega toka za Slovenijo vidi v tem, da bi v objektih, kot je denimo Toplarna Ljubljana, prešli s kurjenja s premogom na uporabo plina.

KG, STA


Najbolj brano