Merklova v petek pri Obami predvsem o Ukrajini

Ameriški predsednik Barack Obama bo v petek gostil nemško kanclerko Angelo Merkel. Ukrajinska kriza, ki bo glavna tema pogovorov, jima je prišla prav, da bosta skušala potisniti v ozadje neprijetno zadevo glede prisluškovanja ameriških vohunov telefonskim pogovorom nemške kanclerke. Merklova bo po pogovorih z Obamo obiskala še IMF.

WASHINGTON > Barack Obama je Berlin obiskal nazadnje lani. Angelo Merkel je v Belo hišo povabil januarja letos, ko je vrela prisluškovalna afera, Rusija pa si še ni začela polaščati delov ukrajinskega ozemlja. Zgodbo o prisluškovanju je spravil v javnost nekdanji analitik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden.

Merklova je bila upravičeno ogorčena, Obami pa je bilo v javnosti nerodno in je obljubil, da tega ne bodo več počeli. S tem je mislil le na prisluškovanje telefonu Merklove, vohunske dejavnosti ZDA v Nemčiji, Evropi in drugje po svetu pa se najverjetneje nadaljujejo. Nemčija predlaga, da državi skleneta dogovor proti medsebojnemu vohljanju, ampak Američanov to ne zanima.

Nemci so na splošno zaradi afere ogorčeni in parlament je celo povabil na pričanje Snowdena, ki je pred rojaki na varnem v Rusiji, vlada v Berlinu pa mora o zahtevi poslancev odgovoriti do petka.

Državi skušata zdaj ohraniti enotno fronto proti Rusiji zaradi Ukrajine, kar je težko na obeh straneh. V ZDA del politične javnosti poziva k ostrejšim enostranskim sankcijam ZDA, vendar pa Obama meni, da to ne bi imelo nobenega smisla, saj bi namesto Američanov vrzeli v poslovanju z Rusijo zapolnili Evropejci.

Merklova govori rusko in je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom od februarja naprej opravila že najmanj 12 telefonskih pogovorov. To je največ od vseh zahodnih voditeljev, vendar pri prepričevanju Kremlja, naj neha z destabilizacijo Ukrajine, ni prišla nič dlje kot ostali.

Nemčija je imela lani z Rusijo za okrog 100 milijard dolarjev trgovinske menjave, kar je trikrat več kot ZDA in v primerjavi z Washingtonom je Berlin logično manj naklonjen zaostrovanju. Pri tem mora upoštevati interese vseh 28 članic EU, ki so zelo različni. Baltske države in Poljska bi po Rusiji udarile z vso silo sankcij, druge pa sprejemajo realnost odvisnosti od ruskega izvoza energentov.

Merklova se namerava srečati še s predstavniki gospodarstva, Ameriški trgovinski zbornici pa bo predavala o koristih novega čezatlantskega prostotrgovinskega sporazuma, ki je v nastajanju.

Pred vrnitvijo v Nemčijo bo kanclerka obiskala še izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.

STA

---