Mercator bo tožil člane Debeljakove uprave

Nadzorni svet Mercatorja se je danes seznanil s poročilom glede posameznih poslov družbe med letoma 2007 in 2011, ko je bil na njenem čelu Žiga Debeljak. Na podlagi ocene o povzročeni škodi je pozval k pripravi odškodninskih tožb zoper odgovorne osebe.

LJUBLJANA > Iz bivše uprave so v odzivu poudarili, da so ves čas delovali kot dober gospodar.

Nadzorni svet največjega slovenskega trgovca je danes obravnaval poročilo oz. strokovni pregled določenih preteklih poslov, ki so bili izvedeni v obdobju od 2007 do 2011, ki ga je po njegovem navodilu na osnovi predhodnega poročila revizijske hiše PWC pri odvetniški pisarni Zidar Klemenčič naročila sedanja uprava Mercatorja.

Nadzorniki so na podlagi poročila ugotovili, da so podani razlogi za uveljavljanje odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno Mercatorju. Skladno s tem so sprejeli sklep o pripravi odškodninskih tožb zoper odgovorne člane bivše uprave, je razvidno iz objave družbe na spletnih straneh Ljubljanske borze in sporočila za javnost.

Nekdanja uprava: delovali smo v dobro družbe

Iz nekdanje uprave, na čelu katere je bil Žiga Debeljak, so se odzvali z besedami, da je celotna uprava ves čas delovala v dobro družbe in kot dober gospodar, z namenom uresničevanja začrtanih poslovnih ciljev.

Spomnili so, da so bili na čelu Mercatorja od začetka leta 2006 do začetka leta 2012, ko so zaradi različnih pogledov na način prodaje družbe podali odstopne izjave. Kot so nanizali, je skupina Mercator v tem obdobju postala vodilni trgovec z živili v celotni regiji jugovzhodne Evrope.

Prihodki so se okrepili z 1,7 milijarde evrov na 2,9 milijarde evrov, čisti dobiček pa je med letoma 2006 in 2011 presegel 180 milijonov evrov, so poudarili v nekdanji upravi in dodali, da je družba v teh letih lastnikom izplačala tudi več kot 120 milijonov evrov dividend.

Skupina je bila po njihovih navedbah ves čas “stabilno in razvojno naravnano podjetje, ki je redno izpolnjevalo vse svoje obveznosti do vseh deležnikov: zaposlenih, finančnih partnerjev, lastnikov, dobaviteljev in širšega družbenega okolja”.

Nepričakovano slabše gospodarske razmere

“Vse poslovne aktivnosti so se izvajale v skladu s postavljeno strategijo poslovanja, ki je bila javna in znana vsem deležnikom. Vse poslovne odločitve so temeljile na ustreznih analizah, izkušnjah in presojah, pri najpomembnejših pa so se za dodatno potrditev poslovno-ekonomske utemeljenosti uporabile tudi analize in presoje zunanjih ekspertov, kot so cenilci nepremičnin, cenilci podjetij, zunanji pravni strokovnjaki in tako dalje,” so poudarili.

Družba Mercator je po njihovih besedah edina slovenska borzna družba, ki je ob vseh strateških povezavah pridobila in objavila mnenje neodvisnega finančnega svetovalca o primernosti ekonomsko-finančnih parametrov transakcij (tako imenovani fairness opinion), “s čimer je izkazala najvišji standard skrbnosti”.

Ob tem pa so v nekdanji upravi priznali, da so določene poslovne odločitve “zaradi nepričakovano slabših gospodarskih razmer prinesle manjše učinke od načrtovanih, a to glede na razmere svetovne gospodarske krize sodi med poslovna tveganja”. V tej luči so izpostavili, da se z enakimi težavami sooča tudi večina bank in drugih podjetij v Sloveniji in drugod po svetu.

Finance: šlo je za 12-milijonsko oškodovanje

Spletne Finance poročajo, da je bilo pri reviziji poslov v Mercatorju za zdaj ugotovljeno 12-milijonsko oškodovanje. V poslih nakupa podjetja En Plus, nakupa zemljišča v Subotici in nakupa hrvaške trgovske družbe Getro so bile po informacijah Financ doslej zabeležene nepravilnosti v obliki ravnanja v nasprotju z notranjimi predpisi družbe, odločanja brez primernih informacij in posledično preplačanih poslov v škodo družbe.

Ob nakupu poslovnega deleža v En Plusu je imelo podjetje štiri milijone evrov negativnega kapitala, piše spletni portal. Debeljak je zanj odštel dva milijona evrov, nato ga je še dokapitaliziral v višini pet milijonov evrov.

Za nakup zemljišča v Subotici je Mercator odštel osem milijonov evrov, cenilec revizijske hiše pa je vrednost zemljišča v času transakcije ocenil na tri milijone evrov.

Nakup hrvaške trgovske družbe Getro naj bi revizorji še pregledovali. Tu naj bi bilo sklenjenih več pogodb o prenosu dejavnosti. Hkrati pa naj bi bile sklenjene škodljive dolgoročne najemne pogodbe za objekte, ki so bile v lasti lastnika Getroja Vjekoslava Gucića.

STA

---