Matura ne bo več edini pogoj za vpis na univerzo

Matura je letos še edini pogoj in merilo za vpis na večino visokošolskih študijskih programov. Že prihodnje šolsko leto pa naj bi selekcijsko funkcijo mature za vpis dopolnili z dodatnimi vpisnimi pogoji. Kot dodatno merilo za vpis bi se tako poleg mature na več fakultetah upošteval tudi test nadarjenosti ali sposobnosti, pravi minister Žiga Turk.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk meni, da fakultete te možnosti ne izkoriščajo dovolj, ker še vedno živijo v neki iluziji, da bodo dobile več denarja, če bodo vpisale več študentov Foto: STA
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk meni, da fakultete te možnosti ne izkoriščajo dovolj, ker še vedno živijo v neki iluziji, da bodo dobile več denarja, če bodo vpisale več študentov Foto: STA

LJUBLJANA> Z uvajanjem kombiniranih pogojev za vpis, kot jih danes že poznajo nekatere fakultete, denimo umetniške akademije, fakulteta za arhitekturo in podobno, se strinja tudi rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik. Ta pravi, da veljavna zakonodaja omogoča, da so dijaki izbrani na določeno fakulteto glede na uspeh na maturi oziroma v srednji šoli. Določbi iz zakona o visokem šolstvu pa dovoljujeta, da lahko fakultete v študijskih programih določijo kot pogoj za vpis tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. Test se potem upošteva kombinirano z maturo in sicer v razmerju, ki ga opredeljuje program. V večini primerov test predstavlja manjši delež točk. To po njegovem mnenju pomeni, da večinski delež točk dijak dobi iz mature, torej iz predhodnega uspeha na srednji šoli, manjši delež pa iz tega testa.

Test nadarjenosti bo pokazal, ali je dijak primeren za določen študij

“Test je v veliki meri namenjen predvsem temu, da fakultete izločijo iz izbirnega sistema tiste, ki se v nobenem primeru ne pokažejo primerni za določen poklic,” poudarja Pejovnik in ponazarja, da nekdo, ki denimo ne prenese pogleda na kri, ne more biti zdravnik. S takšnim dodatkom matura še vedno obdrži glavni del pri izbiri, dijaki pa so vsaj delno seznanjeni s tem, kaj morajo za uspešen študij znati ali obvladati.

V sedanjih akreditiranih študijskih programih v večini primerov fakultete po rektorjevih besedah niso upoštevale te možnosti, ki jo dopušča zakon in so kot vstopno merilo zapisale samo predhodno znanje - maturo in srednješolski uspeh.

Turk: Slovenske fakultete še vedno živijo v iluziji, da bodo dobile več denarja, če bodo vpisale več študentov

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk meni, da fakultete te možnosti ne izkoriščajo dovolj, ker še vedno živijo v neki iluziji, da bodo dobile več denarja, če bodo vpisale več študentov. To sicer ne drži, a se še vedno tako obnašajo, pravi minister.

Ob predstavitvi varčevalnih ukrepov v šolstvu je tako napovedal, da matura kmalu ne bo več edini pogoj za vpis na univerzo. “Letos je prepozno, do prihodnjega šolskega leta bi radi to svobodo dali ne samo umetniškim oziroma športno obarvanim študijem, ki jo že imajo, ampak pravzaprav vsem fakultetam,” je poudaril. Hkrati bodo zmanjšali tudi stroške za maturo, je napovedal minister.

Pejovnik pa opozarja, je takšna rešitev možna samo v nekem natančno določenem časovnem obdobju. Večina dijakov namreč izbere maturitetne predmete, ki so prav tako lahko izbirno merilo za uspeh že v tretjem letniku srednje šole. Če bi šli zdaj v reakreditacijo programov in dodatno vpeljali test, mora miniti najmanj dve leti, pravi Pejovnik, da se dijaki lahko primerno opredelijo za maturo.

Kot drugo možnost nekateri ponujajo sprejemne izpite kot izbirno merilo. Sprejemni izpit potem nadomesti maturo kot merilo za določanje vpisa. Dijaki opravijo sprejemne izpite in na podlagi rezultatov je dijak izbran ali zavrnjen na fakulteto. Zato takšnemu sprejemnemu izpitu ni naklonjen, ker meni, da je naša matura dobra, da mora tudi v prihodnje v visoki meri predstavljati izločitveno merilo in da so testi torej samo pomožno sredstvo, da se dijak ne vpiše v nek študijski program, ki mu potem ni všeč. A izguba enega leta je po njegovem nepotrebna in v večini primerov hud stres za otroke in starše.

Zato rektor ljubljanske univerze opozarja, da je treba besedo sprejemni izpit zelo skrbno uporabljati. “Prej omenjeni test ni sprejemni izpit, ampak le dodatni pomožni izbirno merilo k maturi. Sprejemni izpit pa maturo lahko zamenja v celoti,” je dejal.

STA


Najbolj brano