Matični odbor DZ davek od srečk znova ocenil kot ustrezen

Odbor državnega zbora (DZ) za finance in monetarno politiko je danes z 11 glasovi za in štirimi proti sprejel mnenje, da je zakon o davku od srečk ustrezen in ga tako po sredinem vetu v državnem svetu znova poslal v odločanje celotnemu DZ.

Fotografija je simbolična Foto: Alenka Tratnik
Fotografija je simbolična Foto: Alenka Tratnik

LJUBLJANA > Poslanci bodo o zakonu odločali na današnji izredni seji, za njegov sprejem pa bo potrebna absolutna večina glasov.

Državni svet je zahtevo, da DZ ponovno odloča o zakonu, utemeljil z več argumenti. Med drugim je ocenil, da je obdavčitev srečk škodljiva za slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije, ki se financirajo iz koncesijske dajatve, pobrane z naslova iger na srečo.

Poleg tega so državni svetniki mnenja, da se bo uvedba 10-odstotnega davka od srečk dolgoročno zaradi predvidenega padca prodaje srečk in zaradi odpiranja možnosti tako nelegalne kot tudi legalne ponudbe tujih, predvsem internetnih prirediteljev iger, ki bodo zaradi manjše davčne obremenjenosti bolj konkurenčni od domačih prirediteljev, dolgoročno izkazala kot fiskalno kontraproduktivna.

Pozvali so še, naj vlada razmisli o obdavčitvi dejavnosti na izhodu - s povišanjem davka od dohodkov pravnih oseb oz. povišanjem stopnje obdavčitve dobitkov.

Namen zakona je porazdelitev bremena javnofinančne konsolidacije na prihodkovni strani proračuna

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je danes te argumente znova zavrnila. Dejala je, da vlada ni nikoli skrivala, da je namen zakona porazdelitev bremena javnofinančne konsolidacije na prihodkovni strani proračuna.

Po njenih besedah se vplačila in denar iz koncesijskih dajatev, ki jih prejemata Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO), v zadnjih letih zvišujejo. Prva je lani z naslova koncesijskih dajatev prejela za 11,34 milijona evrov prihodkov oziroma skoraj dva milijona evrov več kot leto dni pred tem, druga pa med januarjem in septembrom lani za 21,20 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj 2,5 milijona evrov več kot v celotnem letu 2011.

Igre na srečo so v porastu, zato financiranje organizacij ni ogroženo

Vraničarjeva je poudarila, da to kaže na povečevanje udeležbe v igrah na srečo, kar demantira, da gre za dejavnost, ki je v krizi in da bo obremenitev bistveno posegla v financiranje omenjenih organizacij.

Pojasnila je tudi, da bo upad nakupa srečk, če bosta Loterija Slovenije in Športna loterija celotno breme davka prenesli na potrošnike, 0,7-odstoten.

V zvezi z ugodnejšo ponudbo ponudnikov klasičnih iger na srečo, vključno z internetnimi ponudniki, ki ne bodo zavezanci za nov davek, je omenila, da se problematika nelegalnih prirediteljev iger na srečo lahko ureja le na ravni sistemskih sprememb v okviru zakona o igrah na srečo.

Obdavčitev na izhodu bi prinesla slabše rezultate

Glede predlagane obdavčitve na izhodu je medtem dejala, da je dejavnost v tem smislu že obdavčena z davkom od iger na srečo. Če bi ta davek zvišali za 10 odstotnih točk na 15 odstotka, bi to prineslo le 6,8 milijona evrov dodatnega priliva v proračun, medtem ko načrtovani davek predvideva 17,4 milijona evrov, je navedla.

Povedala je še, da je bil davek od dohodkov pravnih oseb lani znižan na 17 odstotkov, njegovo zviševanje samo za eno dejavnost pa naj bi bilo protiustavno. Davek na dobitke medtem pripada proračunom občine, je dodala.

Jožef Horvat (NSi) je pozval, da se ne sme sprejemati nedomišljenih in rokohitrskih zakonov, katerih namen je le polnjenje proračuna. Ob tem je izrazil skrb za usodo humanitarnih organizacij, ki da jih v tem času posebej potrebujemo.

Očitki o rokohitrstvu ne držijo, pa je zatrdila Marija Plevčak (DeSUS) in spomnila, da je bilo osnovno besedilo zakona pripravljeno že v času prejšnje vlade. Prepričana je še, da igre na srečo igrajo tisti, ki imajo denar in da je pri razdeljevanju sredstev omenjenim organizacijam treba narediti red.

Zmanjšanje zasvojenosti z igrami na srečo

Franca Bogoviča (SLS) v luči vladnega argumenta, da je namen zakona tudi zmanjšanje zasvojenosti od iger na srečo, čudi skrb ministrstva za finance za socialo in zdravje Slovencev, pogreša pa tudi poglobljeno debato o obeh straneh proračuna.

V PS so zakon znova podprli. Aleksandra Osterman je vlado kljub temu pozvala, naj po uveljavitvi zakona skrbno spremlja morebitne negativne posledice in jih, če se bodo pojavile, odpravi.

STA


Najbolj brano