Masleša: Sodiščem bo do julija zmanjkalo denarja za sodne postopke
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je premierko Alenko Bratušek obvestil, da bo sodiščem najpozneje do prve polovice julija zmanjkalo denarja za sodne postopke, kar bo privedlo do popolnega zastoja dela sodišč.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je premierko Alenko Bratušek obvestil, da bo sodiščem najpozneje do prve polovice julija zmanjkalo denarja za sodne postopke, kar bo privedlo do popolnega zastoja dela sodišč Foto: STA
LJUBLJANA
> S tem bodo ogroženi tako pozitivni trendi odprave zaostankov kot tudi možnosti državljanov za učinkovito pravno varstvo, navaja.
Kot je v pismu Bratuškovi zapisal Masleša, je vrhovno sodišče ministrstvo za finance že 12. marca opozorilo na velik primanjkljaj, do katerega prihaja zaradi razlogov, "ki so zunaj nadzora sodišč". Poudaril je, da ima sodstvo za vse stroške sodnih postopkov v letu 2014 na voljo 16,8 milijona evrov, do konca marca pa je porabilo že 42 odstotkov tega denarja. Tako trenutni trend kaže, da bo primanjkljaj za stroške sodnih postopkov znašal kar 14,2 milijona evrov, dodaja.
Eden izmed razlogov za to po navedbah Masleše tiči v spremembah stečajne zakonodaje iz decembra 2013. Te so v prvem četrtletju 2014 "privedle do izjemnega povečanja števila začetih stečajev", navaja in dodaja, da je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 418 odstotkov več osebnih stečajev in 246 odstotkov več stečajev pravnih oseb.
Čeprav je bilo v predlogu zakonskih sprememb stečajne zakonodaje navedeno, da sprememba ne bo imela finančnih posledic za proračunski denar ter je celo napovedoval prihranke, trenutni trend po navedbah Masleše kaže, da bo letni strošek več kot devet milijonov evrov. Pri tem gre zlasti za plačila stečajnim upraviteljem v obliki nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila ter za preizkus terjatev, ki so jih pred tem morali poravnati predlagatelji postopka sami, s spremembo zakonodaje pa so predlagatelji, ki so dolžniki, tega oproščeni, plačila pa se opravijo iz proračuna sodišča, navaja. Ob tem dodaja, da je sodstvo na tovrstno nevarnost v postopku sprejemanja zakonskih sprememb opozarjalo, vendar so bila opozorila preslišana.
Občuten negativen in nepričakovan primanjkljaj je po navedbah predsednika vrhovnega sodišča nastopil tudi zaradi naraščanja stroškov v zvezi s hrambo zaseženih vozil, kot posledico spremembe zakona o pravilih cestnega prometa.
STA