Marušič: Šolnin v času mojega mandata ne bo
Svet
26. 11. 2012, 18.40
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 20.50
Za Slovenijo je ta trenutek ključnega pomena, da kljub finančnim hudim časom ohrani mlade generacije doktorjev znanosti. To je na današnji okrogli mizi o prihodnosti Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici v Kopru poudaril rektor primorske univerze Dragan Marušič.
Od leve Dragan Marušič v družbi Tanje Dominko, Danila Zavrtanika, Vesne Humar in podžupana Nove gorice Mitje Trtnika Foto: Primožič/Fpa
KOPER> V prihodnjem letu bomo v Sloveniji po besedah Dragana Marušiča dobili približno 400 novih doktorjev znanosti oziroma dvakrat več kot običajno. Znanstveno raziskovalna in univerzitetna sfera jih je letno običajno “posrkala vase” približno 150, ker tega denarja ni več, pa bo to lahko pomenilo novih 300 do 350 ljudi brez službe, je pojasnil.
Da bi v težkih časih vsaj na simbolni ravni pomagali generaciji mladih doktorjev znanosti, za katero se bodo po besedah Marušiča “zaradi varčevanja države po neumnosti zaprle možnosti zaposlitev”, bodo na Univerzi na Primorskem v kratkem razpisali nekaj novih post doktorskih mest.
Univerza bo varčevala pri “ekscesnih osebnih prejemkih”
Rektor Univerze na Primorskem je tudi vnovič zatrdil, da šolnin v času njegovega mandata ne bo. Univerza bo varčevala predvsem pri “ekscesnih osebnih prejemkih” nekaterih zaposlenih, na katere je v zadnjem času že javno opozoril. “Teh prejemkov ne bom toleriral in moj podpis se ne bo znašel pod nobeno podjemno pogodbo, ki presega to, kar je še primerno za javno sfero,” je poudaril.
Pred Univerzo na Primorskem je po besedah Marušiča izboljšanje njenega znanstveno-raziskovalnega opusa in uvrstitev v svetovno univerzitetno mrežo. Edina možnost v “finančno krutih časih” je po njegovem namreč, da se univerza spoprime s svetovno konkurenco.
Da so za prihodnost bistveni vrhunska kakovost, raziskovalno delo in globalna usmerjenost, se je strinjal tudi rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. “V tujini se tega zavedajo in vlagajo v visoko šolstvo vedno več, mi pa hočemo vrhunsko kakovost doseči tako, da bomo vlagali vedno manj,” je izpostavil.
Zavrtanik opozarja na pomanjkanje dialoga med politiko in intelektualci
Sicer pa bi si po mnenju obeh rektorjev v državi morali prizadevati k temu, da postane Slovenija “visokošolska destinacija”. Pogoj za to so kakovostne univerze, ki bodo mlade prepričale, da bodo prišli študirati k nam. Če bi na študij prihajalo več mladih iz drugih držav, bi si nekateri od njih tu ustvarili svoje življenje, s čimer bi izboljšali slabo demografsko situacijo v državi, je poudaril Zavrtanik.
“Vsem je jasno, da moramo v Slovenijo uvažati zidarje, nobenemu pa ne pade na misel, da bi uvažali pamet, mlade ljudi z visokim intelektualnim potencialom, ki bi tu ostali in prispevali k razvoju družbe,” je izpostavil.
Zavrtanik je opozoril še na pomanjkanje dialoga med politiko in intelektualci. Prav intelektualci so po njegovem najmočnejše orožje in največji potencial države, dejstvo, da je dialog med obema skupinama na “relativno nizki ravni”, pa predstavlja veliko izgubo v državo in vodi v počasnejši razvoj.
Po mnenju znanstvenice, ki deluje v ZDA, Tanje Dominko bo v prihodnosti pomembno predvsem, ali bomo znali na ključna vprašanja, ki jih bo v globalnem svetu prinesla prihodnost, ponuditi inovativne rešitve, in k iskanju odgovorov pritegniti sposobne ljudi.
STA