Maratonska pogajanja o reformi trga dela prinesla nekaj dogovorov

Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela so za zadnja pogajanja pred sredino sejo matičnega odbora državnega zbora (DZ) porabili skoraj 12 ur. Levji delež razprave so namenili zaposlovanju za določen čas.

LJUBLJANA> V zadnjem delu razprave so odprli še številne teme, sindikati med drugim odpovedne roke, delodajalci pa plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo. Pogajalci so prvih devet ur včerajšnjega srečanja iskali kompromisno rešitev glede nepričakovano vloženega dopolnila o zaposlovanju za določen čas, s katerim bi vlada delodajalcem omogočila, da bi lahko za isto delo za določen čas nepretrgoma zaposlovali različne delavce in tako verižili pogodbe za določen čas.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je po maratonskem srečanju pojasnil, da je bilo za sindikate zato ključno doseči, da delodajalec v nasprotju s sedanjo ureditvijo in predlaganim amandmajem po dveh letih za isto delo ne bi več mogel sklepati novih pogodb o zaposlitvi za določen čas ne z istim ne z drugim delavcem.

Kompromis pri pogodbah za določen čas

Delodajalci so se medtem zbali ovir pri vzporednem sklepanju pogodb za določen čas, je pojasnil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. V primeru potreb po večjem številu delavcev namreč v podjetjih želijo skleniti več pogodb za določen čas, pri čemer ni nujno, da bi bile vse sklenjene v popolnoma enakem trajanju.

Socialni partnerji so možno rešitev za nastalo zagato našli šele po več urah razprave. Gre za kompromis, ki naj bi preprečil veriženje zaposlitev za določen čas, hkrati pa omogočil vzporedno sklepanje pogodb o zaposlitvi za isto delo. Delodajalci bi lahko namreč za isto delo za določen čas, a največ za dve leti, zaposlili več ljudi.

Predstavniki sindikatov in delodajalcev so odprli še več drugih vprašanj. Počivavšek je med njimi poudaril zahtevo, da se odpovedni roki znižajo le na največ 90 dni. Danes trajajo največ 120 dni, po predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pa naj bi trajali največ 60 dni.

Spet o malici in dodatku na delovno dobo

Delojemalska stran se je zavzela tudi za to, da mora delavcu v primeru, da mu je odrejeno opravljanje drugega dela, pripadati ugodnejše plačilo - plačilo, ki bi ga prejel za delo, ki ga opravlja po svoji pogodbi o zaposlitvi, ali plačilo za drugo delo, če je le to bolj zahtevno oziroma bolje plačano po kolektivni pogodbi, je povedal predstavnik Pergama.

Delodajalci so danes znova odprli vprašanji plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo. Kot je pojasnil Antauer, njihovi člani ves čas opozarjajo, da tovrstni instituti pomembno vplivajo na ceno delovne sile in na konkurenčnost.

A dogovora v tem delu ni mogoče pričakovati. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je po pogajanjih ponovil, da sindikati tega ne vidijo kot teme, ki bi se je sploh še lahko lotevali. Gre za pomembno sistemsko vprašanje, ki se ga ne more reševati v zaključku pogajanj, je dodal.

Reformo bi spravili pod streho marca

Reforma trga dela, ki vključuje predloga ZDR in novele o urejanju trga dela, se v sredo seli v drugo branje matičnega odbora DZ. Po tem zasedanju bo mogoče le še vlaganje dopolnil na dopolnila, medtem ko nedopolnjenih členov, med katere sodita tudi odmor za malico in dodatek na delovno dobo, ne bo več mogoče amandmirati.

Socialni partnerji bodo pogajanja nadaljevali v ponedeljek, ko se bodo znova dotaknili včeraj naštetih odprtih vprašanj. Minister za delo Andrej Vizjak jim je v zvezi z njimi obljubil nove kompromisne predloge.

Cilj vlade je reformo pod streho spraviti v začetku marca, ko bo dokument na plenarni seji DZ.

STA

---