Liberalci in socialisti kot da kličejo poraz

Volitve v EU parlament obetajo - kot trenutno kaže - gnečo kandidatov na levi polovici slovenskega političnega spektra. Kaj ta razdrobljenost napoveduje za politično prihodnost Slovenije?

Igor Pribac: “Če bodo šle stranke na volitve s tako sestavljenimi listami, kot se kaže sedaj, napovedujem debakel levosredinskih strank in veliko zmago desnosredinskega pola.”  Foto: STA
Igor Pribac: “Če bodo šle stranke na volitve s tako sestavljenimi listami, kot se kaže sedaj, napovedujem debakel levosredinskih strank in veliko zmago desnosredinskega pola.”  Foto: STA

LJUBLJANA >Če se ozremo do majskih volitev, verjetno nič dobrega za stranke, ki se vidijo med liberalci in socialisti. Dr. Igor Pribac napoveduje celo debakel levosredinskih strank.

“Če bodo šle stranke na volitve s tako sestavljenimi listami, kot se kaže sedaj, napovedujem debakel levosredinskih strank in veliko zmago desnosredinskega pola, kar se bo seveda odrazilo tudi na notranjepolitičnem parketu. Tlakovalo bo izhodišča za nadaljnjo politično razpravo v Sloveniji in ponudilo tudi osnovo za naslednje volilne preizkuse, zlasti za tistega, ki nas čaka jeseni, to so lokalne volitve,” ocenjuje filozof dr. Igor Pribac.

Neenotnost bo slabo sporočilo

Oblikovanje skupne liste kandidatov za stranke, ki se na evropski ravni povezujejo v skupino liberalcev (Alde), se Pribcu ne zdi nemogoče, čeprav so te stranke že napovedale nastop vsaka s svojo listo. PS bi na volitve popeljal Jože Mencinger, DL Senko Pličanič, Desus je sklenil zavezništvo z listo Iva Vajgla, zunajparlamentarni LDS in Zares pa sta na prvi mesti postavili Jelka Kacina in Darjo Radić.

“Ta korak se mi zdi še možen,” pravi Pribac o povezovanju, do katerega bi lahko prišlo še do 25. aprila, ko bo zadnji dan za vložitev kandidatnih list na Državno volilno komisijo. “Pravzaprav mislim, da če do njega ne bo prišlo, bo to res klavrno sporočilo in se bo to negativno odražalo na rejtingu vseh teh udeleženk v slovenskem politične prostoru. Težko bodo odgovarjale na vprašanje, zakaj do poenotenja ni prišlo,” v čas po volitvah v EU parlament zre Pribac.

Številna konkurenca se na levici obeta stranki SD (ali bo prvi na listi Igor Lukšič, še ni uradno znano), saj se bodo volilci, ki stavijo na socialiste, lahko odločali vsaj še za Združeno levico (listo naj bi vodil Branimir Štrukelj), listo Solidarnost (Dušan Keber) in listo Verjamem, ki jo je napovedal Igor Šoltes.

Z zbiranjem podpisov za vložitev kandidature se trudi vsaj še lista Sanjska služba, ki bi ustaljene politične elite provocirala z argumentom, da bi bili izžrebani kandidati manj obremenjeni s korupcijo in klientelizmom, kot so ti, ki so jih skrbno izbrale politične stranke. Če bo uspelo še Sanjski službi, bo tudi ta črpala iz levega volilnega bazena, kjer je več posluha za tovrstno ironijo, meni Pribac.

Koalicija za enoten nastop preveč raznorodna

Razdrobljenost političnega prostora oziroma veliko število majhnih strank predstavlja veliko tveganje in zmanjšuje možnosti za izvoljivost vsem na levici, pojasnjuje politični sociolog dr. Matevž Tomšič. “Manjše stranke, ki so nastale v zadnjem letu, nimajo realnih možnosti, da pridejo v evropski parlament, hkrati pa bodo vseeno pobrale nekaj glasov večjim strankam, predvsem SD in PS,” kaže na slabo izhodišče vseh strank in list, ki se bodo borile za glasove levo od sredine.

Za razliko od Pribca pa Tomšič ne vidi možnosti za povezovanje med koalicijskimi strankami, četudi tri od štirih združuje umestitev v skupino Alde. Koalicijske stranke so po Tomšičevi oceni zelo raznorodne: “Težko bi se našel skupni imenovalec v programskem smislu, kaj šele, da bi se uspele kadrovsko uskladiti.”

Evropske volitve bodo po Tomšičevih pričakovanjih pomenile slabitev levice, ali bo ta slabitev dolgoročna, pa si še ne upa napovedovati. “Drobitev političnega prostora, če govorimo o inflaciji strank, lahko predstavlja tveganje na državnozborskih volitvah,” pravi. Da bi izid volitev v EU parlament napovedoval izid lokalnih volitev, ki bodo že jeseni, pa se mu zaradi drugačne narave volitev zdi le malo verjetno.

Zgledno ravnanje desnice

Ob nepredvidljivi, celo nevarni igri, za katero so se odločili liberalci in socialisti, pa se zdi strategija desne sredine obema sogovornikoma vredna vsega spoštovanja. “Stanje v Sloveniji je takšno, da se - tudi zaradi majavosti koalicij zadnja štiri leta - vedno bolj utrjuje občutek, da je posebna naloga in kvaliteta politike oblikovanje enotnih in trdnih stališč. Iz mnogega in različnega je treba ustvariti nekaj enotnega. Volilci bodo nagradili tiste grupacije, ki bodo to nalogo izpolnile. To je nedvomno zgledno uspelo desnim strankam, ki so ponudile dve listi z dovolj različnimi kandidati in programi,” ocenjuje Pribac. Listo SDS bo vodil Milan Zver, skupno listo SLS in NSi pa Lojze Peterle.

Da sta si SLS in NSi s povezovanjem pred prihajajočimi volitvami izboljšali možnosti za uspeh, meni tudi Tomšič. Tudi po njegovem vse kaže, da se bo večja politična spretnost obrestovala desnemu polu: “Če pogledamo rezultate dosedanjih volitev, je na obojih zmagala desnosredinska opcija. Mislim, da je tudi za te volitve takšen razplet kar verjeten, ne bi si pa upal trditi, kako se bodo stvari razpletale.”

JANA KREBELJ


Najbolj brano