Kurz v Sloveniji

Slovenija in Avstrija imata zelo dobre odnose na številnih področjih, sodelovanje, ne samo dvostransko, pa je moč še poglobiti, sta se danes v Ljubljani strinjala zunanja ministra Slovenije in Avstrije, Karl Erjavec in Sebastian Kurz.

LJUBLJANA > Imata pa državi različna stališča glede priznanja nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji.

Kot je ob današnjem predstavitvenem obisku v Sloveniji v izjavi za medije dejal Sebastian Kurz, si Avstrija želi, da bi Slovenija priznala nemškogovorečo skupnost kot manjšino in njene pravice zapisala v ustavo, podobno kot to velja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji.

Avstrijski zunanji minister je ob tem priznal, da se zaveda, da ne gre za strnjeno skupino, kot sta italijanska in madžarska manjšina, vendarle pa gre “za manjšino, ki, predstavlja, vsaj upam, kulturno obogatitev Slovenije”. Dodal je, da Dunaj ceni, da Slovenija zagotavlja ustrezna sredstva, predvsem za projekte na kulturnem področju.

Tudi o manjšini

Minister Karl Erjavec je opozoril, da bi bilo treba za priznanje manjšine spremeniti ustavo, in ocenil, da v tem trenutku ni veliko možnosti za to. Spomnil je, da je za spremembo ustave potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. “V Sloveniji se zelo malokrat spreminja ustava,” je dejal.

“Mislim, da je prav, da Slovenija zagotavlja nemškogovoreči skupini vse tiste pravice, ki ji gredo po slovenskih zakonih, in to ji vlada tudi zagotavlja. Vesel sem, da imamo vladno komisijo, ki se ukvarja s temi vprašanji. Mislim pa da je to vprašanje neke širše politične razprave. V tem trenutku ne vidim veliko možnosti, da bi lahko bil narejen korak naprej v smislu spremembe slovenske ustave. To je vprašanje, ki zahteva svoj čas, razvoj. Mi se vsi zavzemamo za EU, za Evropo brez meja, za prost pretok ljudi. Ta trenutek še ni tisti trenutek, ko bi lahko bila takšna razprava uspešna. Težava je tudi definicija same manjšine,” je še dejal slovenski zunanji minister.

V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo približno 2000 pripadnikov nemškogovoreče skupnosti, ki pa ne živijo na strnjenem območju. Komisija avstrijskega parlamenta za človekove pravice je v sredo sprejela resolucijo, v kateri poziva avstrijsko vlado, naj se zavzema za priznanje nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji.

Položaj slovenske manjšine v Avstriji je dober

O položaju slovenske manjšine v Avstriji pa sta po Erjavčevih besedah s Kurzem ugotovila, da je dober in se še izboljšuje. Erjavec je obenem izrazil pričakovanje, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali tudi v prihodnosti.

Poleg manjšine in dvostranskega gospodarskega sodelovanja sta danes ministra v Ljubljani spregovorila tudi o denacionalizaciji v Sloveniji. Vodja avstrijske diplomacije je ob tej priložnosti izročil seznam še odprtih primerov in se zavzel za njihovo čimprejšnjo rešitev.

Erjavec je dejal, da so ena od njegovih pomembnih prioritet dobri sosedski odnosi in današnje srečanje z avstrijskim zunanjim ministrom po njegovih besedah potrjuje prav to. Avstrija je pomembna partnerica ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem smislu. Prav tako državi v okviru EU pogosto družijo enake ideje in stališča, je še dejal slovenski zunanji minister.

Privatizacija zanima tudi avstrijska podjetja

Erjavec se je zavzel tudi za sodelovanje med državama na regionalni ravni, predvsem kar zadeva Zahodni Balkan, Srednjo Evropo, bodočo Alpsko makroregijo.

Ministra sta danes govorila tudi o drugem krogu privatizacije v Sloveniji, ki po besedah Kurza zanima tudi avstrijska podjetja. Temelj za nadaljnja avstrijska vlaganja v Sloveniji pa je po njegovih besedah gospodarstvu prijazno ozračje.

Avstrija je tretja največji gospodarski partner in tretji največji tuji vlagatelj v Sloveniji. Lani je blagovna menjava znašala 4,3 milijarde evrov, vlaganja pa so doslej znašala približno 5,7 milijarde evrov. 48 odstotkov vseh tujih naložb v Sloveniji je avstrijskih.

Popoldanski del pogovorov sta ministra namenila aktualnemu mednarodnemu dogajanju, predvsem razmeram v Ukrajini in BiH, arabski pomladi in Siriji. Kurz je v izjavi za medije na kratko ocenil, da razmere v Ukrajini zelo napete, glede BiH pa je poudaril, da je ne bi smeli izgubiti “z radarjev” EU. Prav Slovenija in Avstrija sta državi, ki si morata za to čim bolj prizadevati, je prepričan avstrijski zunanji minister.

Še več gospodarskega sodelovanja

Kurza sta sprejela tudi premierka Alenka Bratušek in predsednik republike Borut Pahor, pred vrnitvijo na Dunaj pa se bo srečal tudi s predstavniki nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji.

Bratuškova in Kurz sta se na srečanju strinjala, da so politični in gospodarski odnosi med državama dobri, obstaja pa še možnost za povečanje sodelovanja na gospodarski ravni. Premierka je gostu predstavila potek privatizacije podjetij v državni lasti in poudarila, da je cilj slovenske vlade, da za ta podjetja pridobi dobre strateške partnerje, so sporočili iz njenega kabineta.

Izmenjala sta tudi poglede na krizne razmere v Ukrajini in se dotaknila vprašanja Bosne in Hercegovine. Strinjala sta se, da je treba BiH kljub ukrajinski krizi nameniti posebno pozornost in jo spodbujati na poti v evropske povezave.

27-letni Kurz je vodenje avstrijskega zunanjega ministrstva prevzel decembra lani.

STA

---