Kurilno olje ne sme čez mejo
Konec minulega tedna je bila cena litra kurilnega olja pri hrvaškem trgovcu z energenti Ina za dobrih 10 centov nižja kot pri nas. Pri nakupu tisoč litrov kurilnega olja je torej sto evrov razlike - zadosten razlog za razmislek o tem, ali se po vstopu Hrvaške v EU ne bi izplačalo olja naročati pri sosedih. A stvari niso tako zelo enostavne. Daleč od tega.
Je že res, da je kurilno olje pri sosedih nekaj cenejše, vendar ga je zaradi trošarin in ostalih dajatev skoraj nemogoče uvoziti
PRIMORSKA> Kot pravi šef strateško korporativnega komuniciranja pri Petrolu Aleksander Salkič, je to v bistvu misija nemogoče.
Derivati čez mejo v omejenih količinah
Naftni derivati so namreč trošarinsko blago in ga je dovoljeno čez mejo voziti le v zelo omejenih količinah. Podobno kot naftni derivati, so trošarinsko blago alkoholne pijače, tobačni izdelki in še nekatere vrste blaga široke porabe. “Fizične osebe, denimo, smejo trošarinsko blago prek meje prenesti le v osebnem avtomobilu, prav pri kurilnem olju pa obstaja še dodatna omejitev v obliki vpisa v register. Tako ga lahko prevažajo samo registrirani trošarinski zavezanci s skladiščem,” nam je pojasnil Salkič.
Na črno je tvegano početje
Pa recimo, da najdemo takšnega zavezanca, ki ima urejeno skladišče in papirje in ki bi bil voljan na naše dvorišče pripeljati kurilno olje. Bi stvar lahko funkcionirala? Tudi v tem primeru ne, pravi Salkič: “V vsakem primeru je treba v državi, kjer se blago potroši, v tem primeru v Sloveniji, plačati vse dajatve in trošarino.”
Glede na to, da so osnovne nabavne cene naftnih derivatov po vseh državah približno enake, saj gre za blago, ki kotira na mednarodnih borzah, Salkič ocenjuje, da do bistvenega prihranka podjetni prebivalec obmejnega pasu ne more. Lahko pa seveda tvega in kurilno olje naroči na črno. Kar pa utegne biti draga pustolovščina, če dobavitelja in kupca zasačijo, bosta plačala zasoljeno kazen. AK