Krizno obdavčenim bo treba vrniti del nagrad

Država bo, kot kaže, morala Marjanu Kramarju in drugim, če bi sodišče v upravnih postopkih odločilo v korist zavezancev, izplačati razliko do preveč pobranega davka. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo 12. člen zakona o prejemkih članov uprav in nadzornih svetov v času gospodarske krize.

LJUBLJANA > Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi za in s tremi ločenimi mnenji.

Povod za sprejem zakona o prejemkih članov uprav in nadzornih svetov v času gospodarske krize je bila milijonska nagrada odhajajočemu šefu NLB Marjanu Kramarju. Vlada, ki jo je vodil Borut Pahor, je Marjana Kramarja prepričevala, naj sam vrne nagrado. Ker tega ni storil, so sprejeli zakon z visoko obdavčitvijo nagrad in ga tako prikrajšali za velik del nagrade; skupaj z dohodnino so mu odvzeli kar devet desetin nagrade. Zakon, ki je veljal do konca leta 2010, je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov zneska nagrade. Nekdanji šef NLB se s tem ni strinjal in je zato sprožil upravni spor, upravno sodišče pa je nato zahtevalo ustavno presojo 12. člena, saj je ta obdavčitev uveljavil od 1. januarja 2009, čeprav je zakon začel veljati šele 6. oktobra istega leta.

Ustavno sodišče je zakon presojalo z vidika retroaktivnosti oziroma povratne veljave pravnih aktov, ki je prepovedana. Ugotovilo je, da je bila zavezancem naložena nova davčna obveznost, v katero so bili vključeni tudi dohodki, ki so jih zavezanci prejeli pred uveljavitvijo zakona in so bili že obdavčeni z dohodnino. Zanimivo pa je, da je država letos uvedla četrti dohodninski razred, v katerega sodi letna davčna osnova 70.907,60 evra, ki bo obdavčena s 50-odstotno stopnjo. Skupaj z dohodnino je tako obdavčitev že 99-odstotna. KG

---