Krizni davek na vse bruto prihodke, tudi pokojnine

Že za julij je napovedano plačevanje kriznega davka od vseh bruto prihodkov. Delavci na minimalni plači naj bi bili oproščeni tega davka, vsi ostali pa bi ga plačevali v razponu od 0,5-odstotka do petih odstotkov svojih bruto prejemkov. Krizno obdavčene bodo tudi pokojnine. Zvišanje znižane stopnje DDV vlada še preučuje, gotovo pa se bo z novim letom povišala splošna stopnja.

Predsednica vlade je včeraj popoldne ukrepe iz programa stabilnosti predstavila še poslancem opozicije, ki prizadevanja vlade tako kot sindikati  razumejo kot korak v napačno smer.   Prava pot bi po njihovem mnenju  bila obvladovanje odhodkov države.
Predsednica vlade je včeraj popoldne ukrepe iz programa stabilnosti predstavila še poslancem opozicije, ki prizadevanja vlade tako kot sindikati razumejo kot korak v napačno smer. Prava pot bi po njihovem mnenju bila obvladovanje odhodkov države. 

LJUBLJANA> Krizni davek ne bo vezan na plače, ampak na bruto prihodke, torej tudi na nagrade, sejnine ... In tudi na pokojnine.

Od pol odstotka do petih

Prejemki v višini polovične povprečne bruto plače bodo obdavčeni 0,5-odstotno, v višini povprečne bruto plače enoodstotno, v višini dvakratnika povprečne bruto plače 1,5-odstotno, trikratnika pa dvoodstotno. Kar bo več od trikratnika, bo doletela petodstotna obdavčitev.

Koliko kriznega davka bi plačali? Bruto mesečna plača 1498 evrov - krizni davek 15 evrov; bruto mesečna plača 800 evrov - krizni davek 4 evre; bruto mesečna plača 5000 evrov - krizni davek 250 evrov.

Od povprečne bruto plače, ki je februarja znašala dva evra manj kot 1500 evrov, bi potemtakem delavec državi prispeval 15 evrov kriznega davka. Kdor prejema nekaj več kot minimalno plačo - denimo 800 evrov bruto - bi k reševanju krize na mesec pridal štiri evre, kdor zasluži 5000 evrov bruto na mesec, pa bi v državno blagajno dal 250 evrov.

Medtem ko je minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik krizni davek predstavil že kot neizogibno dejstvo, pa se vlada še ni odločila, za koliko bo povišala DDV ali bo sploh to storila. Končno odločitev o zvišanju DDV bodo sprejeli konec leta, ko bo več znano, ali Slovenija že z drugimi ukrepi znižuje primanjkljaj, je včeraj pojasnil Stepišnik. Gotovo pa bo konec leta prišlo do zvišanja splošne stopnje DDV, je napovedal. Že zakon o uravnoteženju javnih financ, ki ga je sprejela Janševa vlada, namreč dopušča dvig DDV, če bo primanjkljaj ob koncu letošnjega leta presegel tri odstotke BDP.

Nezadovoljni tako sindikati kot delodajalci

Socialnim partnerjem je ukrepe v programu stabilnosti ob podpori več ministrov predstavila predsednica vlade Alenka Bratušek.

Za sindikate je sporno zlasti povišanje DDV za osnovne življenjske dobrine, ki so zdaj obdavčene z 8,5-odstotnim davkom. Poleg odprte možnosti, da do povišanja te davčne stopnje ne pride, naj bi imela vlada na mizi tudi predlog za izvzetje nekaterih najbolj osnovnih dobrin iz obdavčitve.

Sindikati opozarjajo tudi na vpliv kombinacije dviga DDV in kriznega davka na prihodke nižjega in srednjega sloja. “Ti davki bodo v prvi vrsti prizadeli najšibkejše ljudi, ki živijo izjemno težko. Ni moč spregledati, da se znižujejo tudi nadomestila za brezposelne za tri odstotke,” opozarja Dušan Semolič iz ZSSS. Vladi namesto novih davkov priporoča, naj se med drugim bolj zavzeto loti omejevanja sive ekonomije. Že če bi se odločila v enem letu njen obseg zmanjšati za desetino, bi si s tem v državno blagajno pridobila 1,5 milijarde evrov, pravi Semolič.

“Pri kriznem davku in pri kakršnem koli dodatnem obdavčevanju plačujemo grehe tistih, ki so nam s pohlepno politiko uničili gospodarstvo, samo zaposleni državljani, ki pri tem nismo sodelovali. Mi imamo izstavljen račun, ker je najlažje tako vzeti,” pa nove davščine kritizira predsednik sindikata KS 90 Peter Majcen. Tudi on pogreša zavzetost države pri izboljševanju drugih kazalcev, kot so omejevanje sive ekonomije in korupcije.

Predlagani ukrepi ne prepričajo niti delodajalcev. “Bojim se, da je vse skupaj pretežno usmerjeno v reševanje proračuna, da program kot tak ne bo pognal gospodarske iniciative, kar pomeni zmanjševanje potrošnje, prilivov v proračun in tudi krčenje gospodarstva,” je opozoril predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.

JANA KREBELJ


Najbolj brano