Kot vse, tudi logiste tepe politika

“Nehajmo že enkrat govoriti o drugem tiru, politiki pa se spraševati, ali je potreben ali ne. Drugi tir je kisik za Luko Koper, ta pa za naše gospodarstvo,” je poudaril Gašpar Gašpar Mišič pred slovenskimi logisti.

LJUBLJANA > Vseh v logistični verigi v to ni treba prepričevati, ker že dobro vedo, da so Luka Koper in dobre povezave z zalednimi trgi ključni za razvoj, smo slišali včeraj na transportno-logistični konferenci. A kot ugotavljajo, je tudi tu največja ovira politika. Projekti, ki jih pripravi stroka v času ene politične opcije, po menjavi oblasti niso več dobri, razni ministrski “supermani” pa se lotevajo reševanja po svoje.

Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je, denimo, ocenil, da podjetje vsako leto izgubi 100 milijonov evrov prihodkov in 20 milijonov evrov dobička, ker je železniška infrastruktura tako slabo razvita. Leta 2017 po njegovem naši tiri ne bodo mogli več prepeljati vsega tovora iz pristanišča. “Ne poznam razvite regije v Evropi, ki ne bi imela razvite železniške infrastrukture,” je opomnil.

Gašpar Gašpar Mišič, ki za Luko Koper do leta 2020 načrtuje 23 milijonov ton pretovora (pet milijonov več kot danes), meni, da mu je uspelo v dogovoru z železnicami nekoliko že povečati pretočnost, a da to ne spremeni dejstva, da vlaki iz Kopra v Divačo še vedno lezejo le 26 kilometrov na uro.

V Luki Koper bi lahko do leta 2030 pretovor zabojnikov s sedanjih 600.000 TEU povečali na kar dva milijona TEU, je povedal Chris Rowland iz londonske analitične družbe MDS Transmodal. A zato potrebuje dovolj zmogljivosti v pristanišču, vsaj 15 metrov globoko morsko dno, dobro železniško infrastrukturo. “Poleg tega pa mora poleg sedanjih dveh večjih ladjarskih navez z Daljnega vzhoda pridobiti še kakšno novo direktno linijo,” je dodal.

KATJA GLEŠČIČ

---