Kopač Mrakova stavi tudi na socialno podjetništvo

Nova ministrica za delo Anja Kopač Mrak si je za eno glavnih nalog zadala znižanje števila brezposelnih. Kot je opozorila, ministrstvo ne more ustvarjati delovnih mest, lahko pa poskrbi za javna dela in subvencije.

Ministrica Anja Kopač Mrak se bo zmanjševanja brezposlenosti lotila  zlasti s preureditvijo aktivne politike zaposlovanja  in zagonom socialnega podjetništva Foto: STA
Ministrica Anja Kopač Mrak se bo zmanjševanja brezposlenosti lotila zlasti s preureditvijo aktivne politike zaposlovanja in zagonom socialnega podjetništva Foto: STA

LJUBLJANA>Anja Kopač Mrak se bo naloge lotila zlasti s preureditvijo aktivne politike zaposlovanja (APZ) in zagonom socialnega podjetništva.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v pogovoru pojasnila, da ima ministrstvo pri boju z brezposelnostjo v prvi vrsti na razpolago APZ.

Spomnila, je da je za APZ v zdajšnji finančni perspektivi na voljo 155 milijonov evrov. “Pogledati je treba, ali lahko del denarja, ki je namenjen za izobraževanje, zaradi kriznih razmer prerazporedimo za subvencije, s katerimi bomo delodajalcem omogočili določeno zniževanje stroškov,” je dejala.

Država lahko le pomaga

Ukrep za znižanje prispevnih stopenj za delodajalce, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta oziroma zaposlovali mlade, želi uvesti tudi na nacionalni ravni. Ta rešitev se je v Pomurju in Pokolpju izkazala za “razmeroma učinkovito”, je pojasnila.

“Delodajalec mora imeti vizijo, mora vedeti, kaj želi doseči, potem lahko država pomaga z ustvarjanjem okolja. Ne more pa namesto njega ustvarjati novih delovnih mest,” je dodala.

Da je nekaj naredil za zaposlovanje starejših in mladih, priznava tudi svojemu predhodniku Andreju Vizjaku. V tej luči je poudarila zlasti program Prvi izziv, ki je omogočil zaposlitev skoraj 3000 brezposelnim pod 30. letom starosti.

Ohraniti namerava subvencije za samozaposlitev, po katerih je zelo veliko povpraševanje. V zvezi z očitki sindikatov, da država na ta način le izboljšuje statistiko brezposelnih in da samozaposlitev pogosto vodi v revščino, je ocenila, da delno držijo.

“Leta 2010 smo ugotavljali, da večina samozaposlenih status ohrani več kot dve leti, a s finančno in gospodarsko krizo se okolje zelo zaostruje tudi za samostojne podjetnike, torej verjetno res ni najboljši izhod iz revščine. A pogledati je treba posamezne zgodbe. Menim, da je samozaposlitev slaba le, ko je neka prisila in ko je njen cilj znižanje cene dela. Če pa obstajata želja in samoiniciativnost zanjo, mislim, da je prav, da jo omogočimo tudi s subvencijo,” je poudarila.

Za socialno podjetništvo

Kopač Mrakova se namerava boja za zaposlovanje ranljivih skupin lotiti tudi s premikom na področju socialnega podjetništva. Kritična je, ker se ga v Sloveniji še vedno drži negativen prizvok. Prav zato želi pokazati, da je njegov cilj predvsem, “da deluje v družbeno korist in da se dobiček reinvestira nazaj v dejavnost”. Že za prihodnje leto si želi, da se del javnih del poskusno razpiše prav v okviru socialnega podjetništva.

Hkrati namerava pristopiti k pripravi strategije razvoja tega področja. Na vprašanje, kako bo zagotovila, da dokument ne bo le črka na papirju, kot se pogosto dogaja, je odvrnila, da bodo v postopek vključeni zelo različni predstavniki. Prvi sestanek je napovedala za prihodnji teden.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 13,6 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več kot decembra lani. Število prijavljenih brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje je januarja doseglo najvišjo vrednost od začetka krize: bilo jih je 124.258, kar je skoraj 6200 oziroma 5,2 odstotka več kot mesec pred tem. Toliko brezposelnih je bilo na zavodu nazadnje prijavljenih v začetku leta 1999.

STA


Najbolj brano