Konec leta bo morda zmanjkalo denarja

S februarjem se izteka rok, ko morajo javni uslužbenci dobiti prvi obrok poračuna tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Javni zavodi so opozarjali, da za dodatno obveznost nimajo denarja. Kar jim nalaga zakon, naj bi sicer večinoma izplačali. A tudi notranji minister Gregor Virant se zaveda, da lahko težave nastanejo konec leta.

Notranji minister Gregor Virant se zaveda, da lahko težave nastanejo konec leta Foto: STA
Notranji minister Gregor Virant se zaveda, da lahko težave nastanejo konec leta Foto: STA

LJUBLJANA > Izplačilo poračuna je povzročilo precej razburjenja v javnih zavodih, ki so opozarjali, da bi jim za obveznost morali zagotoviti dodatna sredstva. A je bilo stališče finančnega ministrstva jasno, da dodatnega denarja iz proračuna ne bo in morajo sredstva zagotoviti sami znotraj svojih finančnih načrtov.

“Če bo denarja zmanjkalo, ga bo zmanjkalo konec leta”

A tudi minister Gregor Virant priznava, da se lahko zaradi izplačila težave na plačnih postavkah pojavijo konec leta. “Če bo denarja zmanjkalo, ga bo zmanjkalo konec leta,” pravi. Hkrati dodaja, da vsi predstojniki vedo, da morajo med letom gospodarno ravnati z denarjem za plače.

Skupno bo za poravnavo dolga iz naslova odpravljanja plačnih nesorazmerij - drugi obrok bo moral biti izplačan najpozneje januarja prihodnje leto - potrebnih skoraj 200 milijonov evrov bruto.

Od tega bodo javni zavodi in drugi izvajalci javnih služb s področja vzgoje, izobraževanja in športa zaposlenim izplačali več kot 56,8 milijona evrov, javni zavodi in drugi izvajalci javnih služb s področja zdravstva pa nekaj manj kot 62 milijonov evrov.

Nekateri so denar dobili, drugi en del, nekateri pa nič

Prav s področij šolstva in zdravstva je bilo tudi največ pozivov k zagotovitvi denarja. Izobraževalnim zavodom je naproti stopilo resorno ministrstvo, ki je šolam in tudi univerzam zagotovilo del denarja, a manj, kot so zaprosili; nekateri so denar dobili, drugi en del, nekateri pa nič.

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Milan Rejc je povedal, da morajo razliko zavodi poravnati iz lastnega denarja, kar je protizakonito, saj gre za nenamensko porabo denarja. Ali in kako bodo ukrepali, pa se v združenju še niso odločili.

So pa v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije po besedah direktorja Metoda Mezka že dali pobudo, da bi jim ta sredstva naknadno priznali z aneksom k splošnemu dogovoru za leto 2014. Mezek je povedal, da po njihovi oceni ta obveznost zdravstvene zavode bremeni v višini približno 55 milijonov evrov, od tega so v lanskoletno poslovanje že vknjižili skoraj 36 milijonov evrov.

Kjer so to lahko storili, so namreč po Mezkovih besedah izplačali oba obroka in se tako izognili plačilu precej visokih obresti. Podobno naj bi ravnali še marsikje drugje. Tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj denimo pravi, da imajo kar nekaj informacij, da so posamezni zavodi že izplačali poračun v celoti.

STA


Najbolj brano